Delničarji Gorenja bodo na skupščini 9. januarja odločali o odpoklicu dveh nadzornikov in imenovanju novih. Foto: BoBo
Delničarji Gorenja bodo na skupščini 9. januarja odločali o odpoklicu dveh nadzornikov in imenovanju novih. Foto: BoBo
Franjo Bobinac je dejal, da je izredna skupščina o odpoklicu dveh nadzornikov tik pred iztekom njunega mandata "neprimerna in nepotrebna". Foto: BoBo

Tako uprava kot nadzorni svet bosta v iskanju pravih rešitev za Gorenje v naslednjem obdobju vedno in povsod delala v korist družbe, hkrati pa ne bomo nikoli pristajali na posamične partikularne interese posamičnih špekulantov, ki morda družbi ne želijo dobro, ki jo želijo razkosati in pozneje prodati.

Franjo Bobinac
Pred skupščino delničarjev Gorenja

Pred torkovo skupščino delničarjev Gorenja se je na očitke o pretesnih stikih med upravo in nadzornim svetom pred kamero za Televizijo Slovenija odzval predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac. Čeprav dobrih 12 odstotkov delničarjev zahteva menjavo dveh nadzornikov, Bobinac odgovarja, da so vsi očitki neutemeljeni.

Boj za prevlado v Gorenju se bliža vrhuncu. V podjetju, ki v Sloveniji zaposluje šest tisoč ljudi, v svoji mreži po svetu celo 11 tisoč, se poslovanje zaostruje. V drugi polovici lanskega leta so močno občutili dvig cen stroškov materiala in surovin. Skupščina v tem času ni primerna, je ocenil prvi mož Gorenja. "V upravi in nadzornem svetu se nam zdi izredna skupščina na vrat na nos le nekaj mesecev pred redno skupščino, ko bi se tako in tako nadzorni svet zamenjal, popolnoma neprimerna in nepotrebna," je dejal Bobinac.

Dodaten pritisk ustvarja skupina malih delničarjev, zbranih okrog Philipa Alexandra Sluiterja v imenu delničarja Home Products Europe, ki ima pet odstotkov delnic Gorenja, pridružili pa so se ji še delničarji iz Hrvaške, Raiffeisen Bank in Splitska banka s sedežema v Zagrebu, ki imata skupaj dobrih sedem odstotkov. To je premalo, da bi dosegli odpoklic in zamenjavo dveh nadzornikov na račun pretesnih vezi med upravo in nadzornim svetom, saj mora za na skupščini glasovati vsaj tri četrtine delničarjev. Sluitter je član nekdanjega visokega vodstva Gorenja, ki pa pri predsedniku uprave očitno ni dobro zapisan.

Predsednik uprave Bobinac na očitke odgovarja, da ima Gorenje izrazito dobro korporativno upravljanje, pa mednarodno strukturo nadzornega sveta, zato prijateljstvo med upravo in nadzorniki ni sporno. Vse to - tudi decembrska spontana prekinitev med zaposlenimi - ustvarja nemir, a dejstvo ostaja, da mali delničarji zadostne podpore za zamenjavo nadzornikov, praktično na pragu izteka njihovega mandata, nimajo. Gorenje še vedno ostaja tudi pomembna naložba po klasifikaciji kapitalskih naložb države, zato je malo verjetno, da bi svoj delež Kad prodal. Država od Gorenja vendarle na leto v povprečju dobi 55 milijonov davkov in prispevkov.

Iskanje strateškega partnerja
"Tako uprava kot nadzorni svet bosta v iskanju pravih rešitev za Gorenje v naslednjem obdobju vedno in povsod delala v korist družbe, hkrati pa ne bomo nikoli pristajali na posamične partikularne interese posamičnih špekulantov, ki morda družbi ne želijo dobro, ki jo želijo razkosati in pozneje prodati," je bil odločen Bobinac.

Gorenje, edino slovensko podjetje, ki z lastno blagovno znamko vstopa v domove potrošnikov po vsem svetu, medtem mrzlično išče strateškega partnerja. "S katerim bi lahko bilo Gorenje še močnejše, še boljše, še hitreje raslo, skupaj bi razvijali, proizvajali in razvijali ter izkoriščali sinergije tudi na nabavnem področju," je sklenil prvi mož Gorenja. Po Panasonicovem umiku so zdaj najresnejši kupci Kitajci, posel pa naj bi bil sklenjen najpozneje do tretje četrtine letošnjega leta.

Tako uprava kot nadzorni svet bosta v iskanju pravih rešitev za Gorenje v naslednjem obdobju vedno in povsod delala v korist družbe, hkrati pa ne bomo nikoli pristajali na posamične partikularne interese posamičnih špekulantov, ki morda družbi ne želijo dobro, ki jo želijo razkosati in pozneje prodati.

Franjo Bobinac
Pred skupščino delničarjev Gorenja