Izrazi na obrazih posrednikov na borzi v Manili najbolje pričajo o globini krize. Foto: EPA
Izrazi na obrazih posrednikov na borzi v Manili najbolje pričajo o globini krize. Foto: EPA
Vlagatelji po vsem svetu so obupani nad razmerami na finančnih trgih. Foto: EPA

Dan se na Ljubljanski borzi ni dneva začel nič kaj spodbudno. Vrednost delnice Krke je v prvi uri trgovanja padla za skoraj 10 odstotkov, Pozavarovalnice Sava za skoraj 9 odstotkov, Petrola in Telekoma za več kot 6 odstotkov, Mercatorja pa za nekaj manj kot 6 odstotkov.

Hrvati ustavili trgovanje s 43 delnicami
Panika je zajela tudi zagrebško borzo, saj je indeks Crobex padel za rekordnih 13 odstotkov, zaradi prevelikih pocenitev pa so zaprli trgovanje z več kot 43 delnicami. Delnice Atlantske plovidbe so namreč zgubile skoraj četrtino vrednosti, delnice Croatia osiguranja petino, Jadranskega osiguranja pa 16 odstotkov.

Ameriški sledile azijske in evropske borze
Potem ko je glavni newyorški indeks Dow Jones četrtkovo trgovanje končal globoko v rdečih številkah, se spustil za 7,3 odstotka in prvič po avgustu leta 2003 padel pod 9.000 točk, se je tako gibanje preselilo še na azijske borze.

Tokijski indeks Nikkei je padel kar za 9,6 odstotka, kar je največ v enem dnevu po finančnem zlomu leta 1987, nič bolje pa se niso odrezali borzni indeksi v Avstraliji, Singapurju in Hongkongu, saj so vsi že takoj ob odprtju trgovanja izkazali 7-odstotni padec.

Panika pa je zajela tudi Evropo. Ob odprtju so indeksi londonske borze FTSE, pariške CAC in frankfurtske DAX padli za 10 odstotkov. Ob 9.13 je tako vseevropski indeks FTSEurofirst 300 padel za 8 odstotkov in dosegel najnižjo točko po juliju 2003. V zadnjem tednu je tako indeks izgubil že več kot 22 odstotkov.

IMF o boju s krizo
Finančna kriza bo glavna tema srečanja finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank skupine sedmih najbolj razvitih držav G-7 in jesenskega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v Washingtonu, ki se ga bo udeležil tudi slovenski finančni minister Andrej Bajuk.

Prvi mož IMF-a Dominique Strauss-Kahn je povedal, da je sklad ponovno zagnal mehanizem, ki omogoča nujno pomoč državam, prizadetim zaradi finančne krize. Prednost tega mehanizma je, da države, ki nujno potrebujejo finančno pomoč, to dobijo hitreje kot po navadi.

Strauss-Kahn je tudi pozval k nadaljnjemu usklajenemu delovanju vlad po svetu in poslal ostro opozorilo državam, ki se proti krizi borijo same, s čimer je mislil na nekatere članice Evropske unije, ki so se odločile za enostransko ukrepanje. "Za krizo, kot je ta, ni domače rešitve," je bil jasen Strauss-Kahn.

G. V./B. K.