Evro je letos v primerjavi z dolarjem v dobrih dveh mesecih izgubil že 13 odstotkov (več kot v celotnem lanskem letu) in se z 1,20 dolarja spustil na 1,05 dolarja. Tretjina letošnjega padca se je zgodila po petku, ko so bili objavljeni odlični podatki o ameriškem trgu dela, kar zvišuje verjetnost, da bo Fed že junija prvič zvišal ključno obrestno mero Fed funds. Foto: EPA
Evro je letos v primerjavi z dolarjem v dobrih dveh mesecih izgubil že 13 odstotkov (več kot v celotnem lanskem letu) in se z 1,20 dolarja spustil na 1,05 dolarja. Tretjina letošnjega padca se je zgodila po petku, ko so bili objavljeni odlični podatki o ameriškem trgu dela, kar zvišuje verjetnost, da bo Fed že junija prvič zvišal ključno obrestno mero Fed funds. Foto: EPA
Pri Deutsche Bank so napovedali, da bo čez točno dve leti evro vreden le še 0,85 dolarja. Foto: Reuters

Danes je evro zdrsnil že pod 1,05 dolarja. Glavni vzrok za padanje evra sta različni denarni politiki centralnih bank na obeh straneh Atlantika. Medtem ko je Fed že končal program kvantitativnega sproščanja (QE) in se pripravlja na prvi dvig obrestne mere po začetku finančne krize, je Evropska centralna banka operacijo QE (vredno 1.100 milijard dolarjev) začela šele ta ponedeljek, ključna obrestna mera pa bo še dolgo ostala samo 0,05-odstotna. Obveznice evrskih držav so tako drage, da posledično prinašajo smešno nizke obresti, nemške desetletne od včeraj vsega 0,2 odstotka letno. Donosnost primerljive ameriške obveznice je nad 2,10 odstotka.
Kaj pravi indeks Big Mac?
Dovolj vzrokov torej, da vlagatelji kupujejo dolarje. To bo trajalo tako dolgo, dokler evro na neki točki ne bo tako poceni, da se bo povpraševanje po evru zaradi nizke cene evropskih izdelkov spet močno okrepilo. Čeprav je precejšnja verjetnost, da bo evro padel pod pariteto z dolarjem (en evro bo torej vreden manj kot en dolar), pa je že zdaj veliko znakov, da je evro podcenjen. Priljubljeni indeks Big Mac, s katerim tednik Economist meri, kako so posamezne valute ovrednotene v primerjavi s preostalimi (in pri tem primerja cene Big Maca v McDonald'sovih restavracijah), je že januarja pokazal desetodstotno podcenjenost evra v primerjavi z dolarjem.

Tečaji delnic na Lj. borzi (11. marec):

INTEREUROPA

+4,00 %

1,04 EUR
SAVA RE+1,73 %16,79
GORENJE+0,94 %5,35
KRKA+0,33 %60,20
ZAV. TRIGLAV

-0,00 %

28,00
LUKA KOPER

-0,00 %

25,70
PETROL-0,23 %277,00
TELEKOM-0,30 %147,15


DAX vedno bližje novi tisočici
Evropski izvozniki se seveda zaradi padca evra na dvanajstletno dno ne pritožujejo in izkoriščajo stranske učinke politike ECB-ja, posledično pa se zvišuje vrednost njihov delnic. Lep primer sta avtomobilska velikana BMW in Volkswagen. Delnice obeh podjetij so se v sredo povzpele za okrog štiri odstotke in dosegle novo rekordno vrednost, kar je po negotovem začetku tedna spodbudilo tudi elitni frankfurtski delniški indeks DAX30, ki je zgodovinski mejnik prestavil na 11.822 točk. Včeraj se je povzpel kar za 2,75 odstotka. Letos se je DAX predvsem na račun zgodovinskih potez ECB-ja zvišal že za dvajset odstotkov, medtem ko je v tem obdobju newyorški Dow Jones ostal skoraj nespremenjen.

V eliti Dow Jonesa po novem tudi Apple
V sredo je Dow Jones izgubil 0,16 odstotka, kar je posledica strahu, da bo Fed že to poletje začel zaostrovati denarno politiko. Morda bo Dow Jones dobil zalet po 18. marcu, saj bodo takrat v tem elitnem indeksu delnice podjetja AT & T nadomestile Applove delnice, ki so bile v zadnjih letih sinonim za strmo rast. Zanimiva je primerjava, kje bi bil Dow Jones danes, če bi bile Applove delnice v njegovem izračunu že od februarja 2008, ko je bila tržna vrednost podjetja še sto milijard dolarjev (danes je več kot 700 milijard). Dow bi bil v tem primeru skorajda pri 22 tisoč točkah, tako pa je včerajšnje trgovanje končal pri 17.635 točkah.
Italija se je poceni zadolžila
Indeks Ljubljanske borze SBITOP je pri 807 točkah v območju letošnjega vrha. Donosnost slovenske desetletne obveznice je le še 0,86 odstotka in je nižja kot pri španski in italijanski obveznici. Italija se je včeraj zadolžila z 12-mesečnimi zakladnimi menicami, obrestna mera pa je bila le 0,079-odstotna. Italija tako izkorišča trenutna izredno ugodna gibanja na obvezniških trgih. Še pred enim letom je bilo drugače. Spomnimo, da je Slovenija februarja 2014 izdala desetletne obveznice, pri katerih je bila zahtevana donosnost kar 5,48-odstotna. Vlagatelji, ki so takrat kupili te papirje, so tako naredili odličen posel in lahko danes te obveznice prodajo z visokim kapitalskim zaslužkom, dobili pa so še lepe obresti.