Newyorški delniški indeks Dow Jones je v ponedeljek prekinil šestdnevni negativni niz, v torek pa je, vnovič po zelo slabem začetku dneva, dan končal v rahlem minusu (–0,19 %), pri 34.297 točkah. Spet se je opazno, za 2,8 odstotka, znižal tehnološki Nasdaq. Foto: Reuters
Newyorški delniški indeks Dow Jones je v ponedeljek prekinil šestdnevni negativni niz, v torek pa je, vnovič po zelo slabem začetku dneva, dan končal v rahlem minusu (–0,19 %), pri 34.297 točkah. Spet se je opazno, za 2,8 odstotka, znižal tehnološki Nasdaq. Foto: Reuters

Potem ko so bili že prejšnji teden padci delniških indeksov občutni (tehnološki Nasdaq je izgubil 7,5 odstotka, kar je največ po marcu 2020), so se v ponedeljek vsula nova prodajna naročila. Dow Jones je zanihal celo za več kot tisoč točk navzdol, nato pa ponedeljkovo trgovanje presenetljivo končal s pozitivnim predznakom. Nobena sveža informacija ni bila objavljena, ki bi lahko prinesla takšen zasuk razpoloženja, zato je bila edina logična razlaga ta, da so očitno vlagatelji po vseh padcih presodili, da je čas za vstop. V torek je bilo trgovanje spet volatilno, Dow Jones (34.297 točk) pa je nadomestil dopoldanski padec v višini 800 točk, a dan vseeno končal v (rahlem) minusu.

Če bo Fed začel voditi zelo omejevalno denarno politiko, bi lahko delniški indeksi še padali, sploh če bo gospodarska rast začela resno pešati. Mednarodni denarni sklad je v torek oceno svetovne gospodarske rasti za letošnje leto oklestil za pol odstotne točke, na 4,4 odstotka. Foto: EPA
Če bo Fed začel voditi zelo omejevalno denarno politiko, bi lahko delniški indeksi še padali, sploh če bo gospodarska rast začela resno pešati. Mednarodni denarni sklad je v torek oceno svetovne gospodarske rasti za letošnje leto oklestil za pol odstotne točke, na 4,4 odstotka. Foto: EPA

Fed želi zajeziti visoko inflacijo
Kot je znano, nervozo povzročajo predvsem pričakovanja, da bo šel Fed preostro nad inflacijo in pogumno zviševal obrestne mere. Večina analitikov meni, da na tokratni seji še ne bo prišel čas za ukrepanje, drugače pa bo marca, ko bo potekel program odkupovanja obveznic, čemur bo precej verjetno sledilo še prvo zvišanje obrestne mere po epidemiji. Še septembra je centralna banka napovedovala le eno zvišanje ključne obrestne mere v letošnjem letu, zdaj analitiki stavijo na najmanj tri, raje pa kar na štiri zvišanja, potem ko je inflacija s 7,0 odstotka dosegla najvišjo raven po letu 1982.

Strategija "buy the dip" ni več zmagovita
Evropske borze so v ponedeljek doživele največji enodnevni padec po juniju 2020, merjeno z indeksom STOXX 600, ki je izgubil 3,8 odstotka. Največje padce so doživele delnice tehnoloških podjetij in podjetij, ki se ukvarjajo s turistično dejavnostjo. Na črnogledost vlagateljev je vplivala tudi vse večja verjetnost ruskega napada na Ukrajino. V preteklih mesecih je vedno veljalo, da velja izkoristiti vsak popravek delniškega trga ("buy the dip"), zdaj pa to ni več tako samoumevno, kar kažejo tudi terminski trgi, kjer je razmerje med opcijami put- in call- zdrsnilo na najnižjo raven po marcu 2020. Zaupanje se je skrhalo, vsi se bojijo, da bi Fed lahko močno pokvaril borzno zabavo in na trg priklical medveda.

Kriptovalute, torek ob 21.00

Tedenska spremembaTečaj v USD
bitcoin-11 %37.235
eter-20 %2.490
BNB-17 %385
cardano

-25 %

1,06
solana-27 %98,83
XRP-18 %

0,616

Ni strahu, dokler ne bo recesije
Za zdaj o medvedjem trendu še ne moremo govoriti, ampak zgolj o popravku, ki ga je v Evropi še pospešila napetost na relaciji Rusija – Zahod (mimogrede: osrednji ruski delniški indeks je že 19 odstotkov nižje kot ob vstopu v leto 2022, nekateri pa svarijo, da bi se lahko ponovilo leto 2008, ko je med majem in oktobrom strmoglavil za 80 odstotkov). Razmere za vlaganje na razvitih borzah naj bi bile v trenutnem makroekonomskem okolju vseeno še vedno ugodne, meni Matjaž Dlesk (Triglav skladi): Če bi Fed prehitro višal obresti, bi tvegal recesijo, tega pa ne želi. Dokler ne bo recesije, se finančni trgi nimajo česa bati."

Indeks SBITOP (1.273 točk), ki je bil prejšnji teden najvišje po oktobru 2008, je v prvih dveh dneh tega tedna izgubil štiri odstotke. Takšnega dvodnevnega padca ni bilo od marca 2020. Petrolove delnice so se v torek pocenile za skoraj pet odstotkov, na 520 evrov. Foto: BoBo
Indeks SBITOP (1.273 točk), ki je bil prejšnji teden najvišje po oktobru 2008, je v prvih dveh dneh tega tedna izgubil štiri odstotke. Takšnega dvodnevnega padca ni bilo od marca 2020. Petrolove delnice so se v torek pocenile za skoraj pet odstotkov, na 520 evrov. Foto: BoBo

Privlačna vrednotenja na Ljubljanski borzi
Ljubljanska borza se ni mogla izogniti vplivu mednarodnega dogajanja. Indeks SBITOP (1.273 točk), ki je bil prejšnji teden najvišje po oktobru 2008, je tako v ponedeljek kot v torek izgubil približno dva odstotka. "Slovenske delnice so še vedno relativno zelo poceni, saj kotirajo pri osemkratniku čistega dobička ob skoraj petodstotni dividendni donosnosti," je za Radio Slovenija povedal Damjan Kovačič (Sava Infond), ki januarskim pretresom na mednarodnih trgih ne pripisuje preveč pomena in je prepričan, da je takšna korekcija po tako visoki rasti normalna: "Vlagatelji so bili zelo razvajeni, poznali so le premočrtno rast, kar dolgoročno ni vzdržno."

Bitcoin zdrsnil najnižje po lanskem juliju
Kriptovalute se letos gibljejo v isti smeri kot delniški indeksi, zato bo tudi na tem segmentu trga ključno, kaj bo po dvodnevnem Fedovem zasedanju na novinarski konferenci povedal guverner Jerome Powell. Prejšnji teden je kriptovalute nekoliko obremenilo tudi kritično stališče ruske centralne banke, ki je predlagala prepoved uporabe kriptovalut in rudarjenja, a je ta teden finančni minister izjavo močno omilil in pravi, da se zavzema za regulacijo trga, in ne za prepoved. Bitcoin je v ponedeljek zdrsnil na 33 tisoč dolarjev (s čimer je bil za več kot 50 odstotkov oddaljen od rekorda), nato je le sledilo okrevanje do 37 tisoč dolarjev.