Dogodki v Siriji in Severni Koreji, nazadnje pa še četrtkov napad ameriške vojske na objekt skrajne skupine Islamska država v Afganistanu, vse to je negativno delovalo na delniške indekse. Izgube so bile sicer zelo zmerne – newyorški indeks S & P se je zadnji teden znižal za dober odstotek –, vseeno pa je bilo opaziti beg v varne naložbe. Zlato je v torek pri 1.288 dolarjih doseglo najvišjo raven po novembru. Na tedenski ravni se je podražilo za 2,5 odstotka, kar je največ v zadnjem letu dni. Zaželene so postale tudi ameriške obveznice, višja cena pa je posledično zbila njihovo donosnost. Pri desetletni je ta od ponedeljka do četrtka (v petek so bili finančni trgi zaradi velikonočnih praznikov zaprti) zdrsnila za 14 bazičnih točk, kar je največji tedenski padec po januarju 2016. Razlika med dveletno in desetletno obveznico se je znižala na dobrih 100 bazičnih točk, najmanj po novembrskih volitvah.

Teden v znamenju jena
Ameriški dolar je bil v sredo pod pritiskom, potem ko je Donald Trump za Wall Street Journal povedal, da podpira nadaljnjo Fedovo politiko nizkih obrestnih mer, dolar pa je že premočen, kar bi utegnilo škoditi domačemu gospodarstvu. Predvsem japonski jen je bil zmagovalec Trumpovih besed. Dolar je v primerjavi z jenom zdrsnil pod mejo 110 jenov za dolar, kar se je zgodilo prvič po novembru. Tudi evro je v primerjavi z jenom zadnji teden občutno izgubljal, saj se je njegova vrednost znižala za dva odstotka in pol, na slabih 116 jenov za evrov. Potencial evropske valute je zadnje tedne omejen predvsem zaradi bližajočih se francoskih predsedniških volitev (prvi krog bo 23. aprila). Trgovci se bojijo zmage skrajne desničarke Marine Le Pen, čeprav sama napoveduje, da bi se francoska gospodarska rast v primeru njene zmage ob koncu prvega mandata zvišala na 2,5 odstotka.

ZDA po več kot letu dni z nižjo inflacijo
Ameriška prodaja na drobno je marca (-0,2 odstotka) na mesečni ravni nazadovala drugi mesec zapored, medtem ko se je inflacija, merjena z indeksom cen potrošnikov (CPI), znižala prvič po dobrem letu (predvsem na račun nižjih cen goriva), kar nakazuje, da je največje gospodarstvo sveta v prvem letošnjem četrtletju nekoliko izgubilo zagon. A ker je trg dela v dobri kondiciji in blizu polne zaposlenosti, gre verjetno le za začasne "težave", tako da analitiki še vedno pričakujejo, da bodo Zvezne rezerve junija spet zvišale obrestno mero za četrtino odstotne točke. Toliko bolj, ker je guvernerka Janet Yellen na začetku tedna spet poudarila, da se politika ekstremno stimulativne monetarne politike približuje koncu. Podobno je tudi v Evropi, kjer je inflacija v območju evra marca z dveh odstotkov zdrsnila na 1,5 odstotka.

Banke opravile preizkus, na vrsti Silicijeva dolina
Medtem se sezona objav četrtletnih poslovnih rezultatov v ZDA bliža vrhuncu. Bančne inštitucije so pozitivno presenetile (banki JPMorgan Chase in Citigroup sta dobiček povečali za 17 odstotkov), zdaj so na vrsti tehnološki velikani, ki morajo upravičiti visoka vrednotenja. Rast delnic Appla, Facebooka in preostalih ikon Silicijeve doline je pomagala, da je indeks, ki meri predstavo ameriških tehnoloških delnic, letos poskočil za deset odstotkov, kar je precej več od indeksa S & P 500, ki je v tem obdobju pridobil štiri odstotke. Impresivna je zlasti rast sektorja polprevodnikov, saj so te delnice v povprečju od lanskega aprila poskočile za 43 odstotkov.

Tehnološki sektor izenačen z bilanco Feda
Skupna tržna kapitalizacija ameriškega tehnološkega sektorja je dosegla že 4,4 bilijona (4.400 milijard) dolarjev, kar je petina tržne kapitalizacije celotnega ameriškega delniškega trga in 30 odstotkov več od drugega najmočnejšega sektorja, finančnega. Vsota je tudi enaka kot bilančna vsota Zveznih rezerv. Dobički tehnoloških podjetij naj bi v prvem četrtletju porasli za 14,7 odstotka. V ponedeljek bo rezultate poslovanja v prvih treh letošnjih mesecih objavil Netflix, ki kotira pri kar 109-kratniku pričakovanega dobička, tako da njegovo vrednotenje bolj temelji na sentimentu kot na fundamentu. V zadnje pol leta so delnice ponudnika video pretočnih vsebin poskočile za 43 odstotkov!

Borza v Carigradu letos v lepem plusu
Vlagatelji bodo danes spremljali tudi razplet turškega referenduma o predlogu sprememb ustave, ki bi dale predsedniku Erdoganu še večjo moč. Za turški finančni trg bi bilo bolje, če bi referendum uspel. Osrednji delniški indeks borze v Carigradu je od začetka leta pridobil 14 odstotkov in tako okreval po izgubah v drugi polovici prejšnjega leta, kar je bila posledica julijskega državnega udara v državi, ki je veliko škode naredil predvsem turizmu. Tudi turška lira se je letos spet postavila na noge. Turčija sicer lani kljub nekaterim bojaznim ni imela recesije, saj je BDP porasel za 2,9 odstotka, res pa je, da je bila še leto prej gospodarska rast več kot šestodstotna. Država z 80 milijoni prebivalcev ima še naprej visoko inflacijo: marca je bila pri 11,3 odstotka najvišja po letu 2008.