Banka Slovenije za drugo leto napoveduje rast, a guverner Kranjec opozarja, da se tega ne da napovedati z gotovostjo. Foto: MMC RTV SLO
Banka Slovenije za drugo leto napoveduje rast, a guverner Kranjec opozarja, da se tega ne da napovedati z gotovostjo. Foto: MMC RTV SLO
Marko Kranjec
Obdobje izjemne negotovosti, v katerem smo se znašli, izhaja iz zunanjega okolja, prihodnjih ukrepov politike in vedenja ekonomskih agentov v gospodarstvu, razlaga guverner Banke Slovenije Marko Kranjec. Foto: MMC RTV SLO
Po besedah namestnika guvernerja Banke Slovenije Andreja Ranta je Slovenija v vrhu tistih držav evroobmočja, ki bi jih morala skrbeti konkurenčnost. Foto: MMC RTV SLO
Banka Slovenije napoveduje višjo rast kot Umar

Guverner Marko Kranjec je ob predstavitvi marčnega poročila o cenovni stabilnosti komentiral, da smo v obdobju izjemne negotovosti, ki izhaja iz zunanjega okolja, prihodnjih ukrepov politike in vedenja ekonomskih agentov v gospodarstvu.

Kot je poudaril, se okolje spreminja vsak dan, ali se bo padec v letu 2010 umiril ali prešel v rast, pa ne more z gotovostjo napovedati, čeprav Banka Slovenije za prihodnje leto pričakuje 1,9-odstotno rast. O negotovi napovedi je govoril tudi direktor Analitsko-raziskovalnega centra Damjan Kozamernik. Dejal je, da se obrat lahko zgodi relativno hitro. Tako bi se po njegovem mnenju lahko rast drugo leto dvignila za od enega do dva odstotka, leta 2011 pa bi lahko imeli že triodstotno rast.

Umar: BDP bo padel za štiri odstoke
Medtem ko Banka Slovenije napoveduje dvoodstotni padec BDP-ja, pa je Urad za makroekonomske analize prejšnji teden napovedal štiriodstotni padec gospodarske dejavnosti. Bolj se ujemajo napovedi glede inflacije.

Inflacija naj bi bila po izračunih Banke Slovenije letos nižja, 0,4-odstotna, drugo leto pa naj bi se dvignila na 1,8 odstotka. Pričakuje se tudi zmanjšanje brezposelnosti - za 2,6 odstotka.

Naložbe že minus deset odstotkov
Sicer pa so po podatkih Banke Slovenije naložbe že upadle za deset odstotkov, uvoz za slabih osem, izvoz pa za sedem. Naložbe so upadle predvsem zaradi velikega vpliva domačih stroškovnih pritiskov.

Zaradi takega položaja Kranjec predlaga delovanje na treh področjih: na makroekonomskem, predvsem glede javnih financ in proračuna, na področju strukturnih ukrepov, najbolj glede zdravstva, izobraževanja in gospodarskih javnih služb, ter na področju mikroekonomije. Tu Kranjec predlaga usmerjenost v podjetniško fleksibilnost in inovativnost.

Primanjkljaj bo verjetno presegel kriterije
Kranjec je opozoril tudi, da bo primanjkljaj verjetno presegel maastrichtske kriterije, zato ni mogoče izključiti, da bi se pri poslabšanju gospodarskih razmer še povečal. Tako je vladi svetoval, naj poišče vse razpoložljive rezerve v obstoječih javnih razmerjih, kar je po Kranjčevih besedah mogoče doseči s prestrukturiranjem javne porabe in javnih služb.

Za večjo fleksibilnost odzivanja
Kot pa je povedal namestnik guvernerja Andrej Rant, obstajajo znaki, da se pospeševanje negativnih gospodarskih gibanj ustavlja, a vendar so ti znaki še zelo šibki, zato je prezgodaj sklepati, kdaj bi lahko prišlo do izboljševanja. Dodal je še, da je Slovenija v vrhu tistih držav evroobmočja, ki bi jih morala skrbeti konkurenčnost, in pojasnil ter opozoril na potrebo po povečanju fleksibilnosti odzivanja na tekoča dogajanja.

S. Z.

Banka Slovenije napoveduje višjo rast kot Umar