Direktorica pravnega oddelka Banke Slovenije je pred parlamentarno komisijo poudarila, da v Banki Slovenije pogosto sploh niso vedeli za dogovore, sklenjene
Direktorica pravnega oddelka Banke Slovenije je pred parlamentarno komisijo poudarila, da v Banki Slovenije pogosto sploh niso vedeli za dogovore, sklenjene "pod mizo". Foto: Žiga Živulović jr./BoBo

"Banke so zmožne narediti marsikaj in so tudi marsikaj podpisovale. Tudi nam so skrivale dokumente," je povedala Iskra in dodala, da so določeni člani uprav vse obvodne kreditne pogodbe skrivali pred drugimi člani uprav, notranjo revizijo, nadzorniki in regulatorjem. Marsikatera nepravilnost se je tako razkrila šele ob menjavi uprav.

Tako je kot primer navedla izdajo dovoljenja za vštevanje podrejenih obveznic v kapital, ki ga je BS izdal Probanki, a so slednji pod takšne pogodbe podpisovali dogovore, da jih bo banka odkupila po polni ceni ne glede na to, ali jih bo sploh lahko prodala na trgu. S tem so, tako Iskra, izničili vse pogoje za pridobitev dovoljenja, a Banka Slovenije za te dogovore "pod mizo" ni vedela.

Obenem je Iskra dejala, da pravni oddelek v Banki Slovenije nudi le pravno podporo odločitvam, medtem ko je vsebina odločitev v dometu vodje pregleda bank. Sicer pa je guverner Banke Slovenije Marko Kranjec Jasni Iskra leta 2010 prepovedal obiskovanje sej sveta.

Pred komisijo je pričal tudi nekdanji viceguverner Samo Nučič, ki je pred parlamentarno komisijo pričal že leta 2014. Ponovil je, da je bančna luknja posledica krize, ki je prišla iz ZDA in Evrope. Ne zdi se mu sporno, da regulator ni pregledal nobene kreditne mape v Probanki in Factor banki. Zavrnil je tudi očitke, da je Banka Slovenije neki banki za enake kršitve izdala odredbo, medtem ko je Factor banki le poslala pismo uprave, in dejal, da so bili "vatli za vse enaki".