Bruselj predstavil predloge za reševanje energetske krize

Na svetovnih trgih se dražijo cene energentov od premoga, nafte, zemeljskega plina do elektrike. V lanskem letu, ki ga je zaznamovala epidemija in z njo zapiranje proizvodnje, so cene energentov padale zaradi pomanjkanja povpraševanja. Po podatkih Agencije za energijo je bila leta 2020 v primerjavi z letom 2019 skupna poraba končnih odjemalcev električne energije v Sloveniji manjša za 6 odstotkov. Za kar 9,7 odstotka je bila namreč nižja poraba poslovnih odjemalcev električne energije, in sicer zaradi manjše gospodarske dejavnosti med epidemijo.

Na drugi strani so prav zaradi zaprtja države med epidemijo gospodinjski odjemalci porabili 5,1 odstotka več elektrike kot leto prej. V Sloveniji je bilo sicer lani 855.039 gospodinjskih odjemalcev električne energije. In prav ti bodo podražitve močno občutili še to zimo.

V torek je Petrol napovedal, da bo s 1. decembrom občutno zvišal cene elektrike, pri čemer naj bi se elektrika za gospodinjstva, katerih dobavitelj je Petrol, podražila za od 21 do 35 odstotkov. Petrol sicer predstavlja le 10-odstotni tržni delež dobaviteljev električne energije gospodinjskim odjemalcem, največji dobavitelj je podjetje GEN-I, ki ima 27-odstotni tržni delež in za zdaj še ni napovedal višanja cen.

Foto: MMC RTV SLO
Foto: MMC RTV SLO

Kljub Petrolovi napovedi podražitve elektrike za skoraj tretjino, to ne pomeni, da bo za tretjino višji znesek tudi na položnici. Če preračunamo podatke iz položnice, 51 odstotkov končne cene na računu za dobavo električne energije predstavlja dejanska električna energija, 34 odstotkov predstavlja omrežnina, 8 odstotkov prispevki in druge dajatve, katerih večji delež je namenjen obnovljivim virom energije in soproizvodnji toplote in električne energije. Dva odstotka sta namenjena za trošarino in trije odstotki za stroške poslovanja. Na končno ceno je obračunanih še 22 odstotkov DDV-ja.

Račun za elektriko. Foto: MMC RTV SLO
Račun za elektriko. Foto: MMC RTV SLO
Kako je sestavljen račun za elektriko?

Račun za dobavljeno električno energijo je sestavljen iz treh vsebinskih sklopov: električna energija, omrežnina ter prispevki, trošarina in DDV.

Električna energija: Ceno v tem sklopu določa dobavitelj električne energije in se obračuna za vsako porabljeno kilovatno uro v večji (VT), manjši (MT) oziroma enotni (ET) tarifi. Večja dnevna tarifa je tarifa, ki jo dvotarifni števec beleži vsak delavnik od 6. do 22. ure. Manjša tarifa je tarifa, ki jo dvotarifni števec beleži vsak delavnik od 22. do 6. ure naslednjega dne ter vsako soboto, nedeljo in dela prost dan od 0. do 24. ure. Enotna tarifa je tarifa, ki jo beleži enotarifni števec vsak dan od 0. do 24. ure.

Omrežnina: Odjemalec električne energije plača za prenos in distribucijo električne energije po električnem omrežju do svojega prevzemno-predajnega mesta. Omrežnina je namenjena izvajanju dejavnosti distribucijskega operaterja (SODO, d. o. o.), dejavnosti sistemskega operaterja (ELES, d. o. o.), pokrivanju stroškov sistemskih storitev (ELES, d. o. o.) ter pokrivanju stroškov delovanja Agencije za energijo.

Prispevki: Prispevek OVE + SPTE: je prispevek, ki ga določa Vlada RS in je namenjen spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov in soproizvodnje z visokim izkoristkom. Obračuna se na obračunsko moč v kilovatih.

Prispevek za URE: je prispevek, ki ga določa vlada in je namenjen povečevanju energetske učinkovitosti. Obračuna se za vsako porabljeno kilovatno uro električne energije v večji (VT), manjši (MT) oziroma enotni (ET) tarifi.

Prispevek za delovanje operaterja trga je prispevek, ki ga določa vlada in je namenjen pokrivanju stroškov operaterja trga Borzen, d. o. o., razen delovanja Centra za podpore.

Vir: GEN-I in Energija plus

Zakaj tako skokovita rast cen?

Tajnikar: "Za višanje domačih cen električne energije ni nobenega razloga"

Iz podjetja GEN-I so nam sporočili, da so se v zadnjem letu cene električne energije na mednarodnih trgih zvišale za več kot 200 odstotkov.

Letos se je glede na preteklo leto proizvodnja spet zagnala v vsej svoji moči. "Kar naenkrat potrebujemo več elektrike. V letu in pol so se porušile tudi dobavne verige, ki so bile prej vzpostavljene. Na ravni EU-ja nimamo težav z dobavo premoga in višanjem njegovih cen, kot je trenutno primer na globalni ravni, saj ga večinoma ne uvažamo. Največ težav je z zemeljskim plinom, kar se bo močno poznalo pri ogrevanju. A ker je trg za električno energijo v EU-ju bolj kot ne enoten, se bo to odrazilo tudi na cenah elektrike, saj se precejšnji delež elektrike v Evropi proizvaja iz zemeljskega plina," pojasnjuje Tomislav Tkalec iz Focusa, društva za sonaraven razvoj.

Podobno so zvišanje cen elektrike pred dnevi za STA pojasnili na Agenciji za energijo: "Gonilniki visokih cen električne energije so rekordno visoke cene zemeljskega plina, rapidni porast cen emisijskih kuponov, upad proizvodnje iz obnovljivih virov ter hkrati povečane potrebe po porabi električne energije na ravni EU-ja ter posredno ali neposredno tudi v Sloveniji."

Pri čemer Tkalec opozarja, da dobava energentov deluje po tržnih mehanizmih, kar pomeni, da v primeru velikega povpraševanja dobavitelj lahko zviša cene, ker ve, da bo surovino lahko prodal tudi po visoki ceni. "Dokler se to ne umiri, bodo cene visoke. Tu pa smo se znašli, ker nismo pravočasno izpeljali energetskega prehoda v obnovljive vire energije (OVE). Elektrika iz sonca, vetra, hidroelektrarn se ne bo dražila, saj je vir v tem primeru zastonj, potrebna je le začetna investicija v infrastrukturo. Če bi imeli večji delež proizvodnje električne energije iz OVE-ja, ne bi bili v tolikšni meri deležni teh volatilnih negativnih vplivov."

Tudi v podjetju GEN-I poudarjajo, da je proizvodnja iz obnovljivih virov v Sloveniji precej nizka. "Z investicijami v obnovljive vire, predvsem proizvodnjo elektrike iz sonca, bi lahko dosegli bistveno večjo samooskrbo države in državljanov in zmanjšali odvisnost od cen fosilnih virov," so zapisali.

Primarni viri proizvodnje električne energije v Sloveniji za leto 2020. Foto: MMC RTV SLO
Primarni viri proizvodnje električne energije v Sloveniji za leto 2020. Foto: MMC RTV SLO