Sveženj ukrepov opisuje korake, ki jih lahko države članice sprejmejo, da zmanjšajo cene energije za svoje državljane, ne da bi pri tem kršile pravo Evropske unije, poroča BBC.

"Škatla orodja", kot možne rešitve poimenujejo v Bruslju, večinoma potrjuje ukrepe, ki jih nacionalne vlade že lahko uporabljajo ‒ denimo znižanje davčne stopnje.

Poleg tega obravnava tudi predloge, ki jih lahko v imenu vseh članic izvede komisija ‒ denimo skupni nakup goriva.

Evropska komisarka za energetiko Kadri Simson je na novinarski konferenci dejala, da se je EU s "škatlo orodja za cene energije" odzval na pozive k ukrepom zaradi dragih energentov. Simson je pri tem poudarila, da so posamezne države najbolj pristojne, da omilijo breme naraščajočih cen pred prihodom zime.

Sorodna novica Cene elektrike se višajo tudi zaradi odvisnosti od fosilnih goriv

EU članicam predlaga pomoč ranljivim gospodinjstvom

Države Unije je pozvala, naj razmislijo o dohodkovni podpori ranljivih gospodinjstev, državni pomoči podjetjem ter ciljnem znižanju davkov.

Prav tako jim je svetovala, naj po potrebi začasno ustavijo plačevanje položnic in sprejmejo zaščitne ukrepe, da se izognejo prekinitvam oskrbe z omrežij.

"Rastoče svetovne cene energije resno skrbijo EU. Ko se dvigamo iz pandemije in začenjamo gospodarsko okrevanje, je pomembno zaščititi ranljive potrošnike in podpreti evropska podjetja," je dejala Kadri Simson.

Bruselj bo preučil predlog skupnega nakupa plina

Poleg vseh ukrepov, ki jih lahko sprejmejo posamezne članice, bo EU preučil morebitne prednosti skupnega nakupa naravnega plina. Komisarka meni, da je to izvedljiva možnost, vendar bi članice ‒ tako kot pri skupnem nakupu cepiv proti covidu-19 ‒ sodelovale prostovoljno. Skupen nakup je sicer predlagala skupina evropskih držav na čelu s Španijo.

"Zeleni prehod moramo pospešiti"

Bruselj je ob tem članice znova pozval, naj sredstva iz 750-milijardnega svežnja za okrevanje po epidemiji uporabijo za naložbe v čisto energijo za dosego podnebnih ciljev.

"Porast cen energentov ni posledica naše podnebne politike," je še poudarila komisarka in dodala, da se povečujejo cene fosilnih goriv, ne pa energije iz obnovljivih virov. "Zeleni prehod moramo pospešiti, ne pa upočasniti," je še dejala.

Cene energentov so v letošnjem letu skokovito narasle. Eden izmed vzrokov je visoko povpraševanje po naravnem plinu, medtem ko gospodarstva okrevajo po pandemiji. Naravni plin se je od januarja podražil za 250 odstotkov, tudi zaradi velikega povpraševanja na Kitajskem, ki se obrača v zeleno smer. V Evropi je zaloge plina zmanjšala tudi mrzla lanska zima, zaradi nižje hitrosti vetra pa je zmanjšana tudi dobava vetrne energije, še poroča BBC.

Putin: Rusija plina ne uporablja kot orožje

Energetsko pomanjkanje je izpostavilo evropsko odvisnost od Rusije pri dobavi plina. Kritiki Rusije so to obtožili, da namerno zadržuje plin, da bi s tem Nemčijo prisilila k čimprejšnjemu odprtju plinovoda Severni tok 2, ki se izogne Ukrajini.

Ruski predsednik Vladimir Putin je na današnji energetski konferenci v Moskvi sicer zatrdil, da Rusija plina ne uporablja kot orožje in je pripravljena pomagati Evropi pri reševanju energetske krize, poroča Reuters.

"Če nas prosijo, naj še povečamo dobavo, smo pripravljeni dobavo povečati. Povečali jo bomo za toliko, kolikor nas prosijo naši partnerji. Nobene zavrnitve ne bo," je dejal Putin in trditve, da Rusija z zadrževanjem plina izsiljuje Evropo, označil za "popoln nesmisel".

Njegov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je predtem sicer dejal, da podjetje Gazprom dobavlja plin Evropi na najvišji ravni, za vsako zvišanje pa bi morali sestaviti novo pogodbo. Rusija Evropi sicer dobavi za tretjino njenih potreb po plinu, poroča Reuters.

Putin je še poudaril, da nestanovitnost na naftnih trgih in visoke cene niso v interesu Rusije. Prav tako je izrazil pripravljenost Rusije, da zgradi drugi plinovod do Kitajske, in sicer prek Mongolije.