Vlagatelj vloge za zaščito štajerskega hmelja je Društvo hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije. Štajerski hmelj predstavljajo slovenske sorte hmelja, ki so vpisane v slovensko sortno listo. To so predvsem Savinjski golding, Aurora, Atlas, Ahil, Apolon, Bobek, Buket, Blisk, Celeia, Cekin, Cicero, Cerera, Dana, Styrian gold, Styrian Eureka in Styrian Eagle.

Po prehodni nacionalni zaščiti štajerskega hmelja je Slovenija v letu 2014 na Evropsko komisijo vložila vlogo za registracijo štajerskega hmelja, vendar se je na to pritožila Avstrija, ker se tudi tam, predvsem v Južni Štajerski, prideluje hmelj.

Dogovor sta potem državi dosegli marca letos, so pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Slovenija lahko zdaj zaščiti štajerski hmelj, v Avstriji pa se še vedno lahko uporabljajo izrazi hmelj iz Štajerske (Hopfen aus der Steiermark) in hmelj iz Južne Štajerske (Hopfen aus der Südsteiermark), vendar mora biti jasno označeno, da izvira iz Avstrije. Omenjeni izrazi se prav tako ne smejo prevajati v tuje jezike.

Za izvožen hmelj in izdelke iz hmelja se bo uporabljala označba "avstrijski hmelj". Avstrijski proizvajalci prav tako ne smejo uporabljati slovenskih simbolov (zastava, barve itd.). Slovenija pa lahko prevaja štajerski hmelj v druge jezike.