Konec oktobra je bila zahtevana donosnost na 10-letno slovensko obveznico še 5,5 odstotka, danes je že 6,977 odstotka. Foto: Bloomberg
Konec oktobra je bila zahtevana donosnost na 10-letno slovensko obveznico še 5,5 odstotka, danes je že 6,977 odstotka. Foto: Bloomberg
Tri od držav, ki jih označujemo s kratico PIIGS (Portugalska, Irska in Grčija) so morale zaprositi za milijardno pomoč tujine, ko je donos 10-letne državne obveznice presegel kritično mejo sedmih odstotkov. Foto: Reuters
Mercator
Indeks SBI TOP je v petek simbolično porasel, kar je zasluga 0,7-odstotne podražitve Mercatorjevih delnic, ki so bile z več kot milijonom evrov najprometnejše. Foto: BoBo

Slovenije seveda ne gre metati v isti koš, saj je naš javni dolg pod 50 odstotki BDP-ja in s tem, vsaj za zdaj, obvladljiv, vseeno pa je dogajanje na obvezniških trgih skrb vzbujajoče, saj nas vlagatelji očitno prištevajo med manj varne evropske države. Konec oktobra je bila zahtevana donosnost na 10-letno slovensko obveznico še 5,5 odstotka, danes je obveznica z zapadlostjo leta 2020 prvič presegla sedem odstotkov.

Nevarno se približujemo Španiji
"Zahtevana donosnost našega dolga se vztrajno zvišuje, prav tako raste cena zavarovanja pred tveganjem neplačila obveznosti. Petletni CDS (credit default swap) v ameriških dolarjih za našo državo danes znaša 348 bazičnih točk. Cena zavarovanja se je v manj kot pol leta več kot potrojila. S takim 'rezultatom' smo še vedno v boljšem položaju kot PIIGS-države, a se vsaj Španiji nevarno približujemo," je za MMC povedal pravljalec skladov pri Alta skladih Peter Jenčič.

"Zanimivo je, da je po četrtkovi uspešni dražbi italijanskih 12-mesečnih zakladnih menic zahtevana donosnost italijanskega dolga nižja od zahtevane donosnosti slovenskega dolga, a znaša strošek zavarovanja pred neplačilom obveznosti na italijanski dolg skoraj 570 bazičnih točk in je torej za približno 220 bazičnih točk višji od našega.

Slovenska majhnost, ki nas je kar nekaj časa 'ščitila' pred pritiski vlagateljev na dolžniških trgih, utegne postati naša slabost, saj ne gre pričakovati pretiranega angažmaja večjih držav pri pomoči Sloveniji ob dražjem zadolževanju na mednarodnih trgih. Pričakovati pa gre, da se bodo zahtevane donosnosti slovenskega dolga znižale, če se bo po mnenju svetovnih vlagateljev umirila kriza v Evropi," je še dodal Peter Jenčič.

Petkovi tečaji delnic na Lj. borzi

INTEREUROPA

+5,96 %

1,049 EUR

LUKA KOPER

+1,11 %

9,10

PETROL

+0,70 %

158,00

MERCATOR

+0,61 %

172,05

NOVA KBM

-0,00 %

3,90

KRKA

-0,02 %

51,30

TELEKOM

-0,49 %

61,50

GORENJE

-3,58 %

5,11


Wall Street nadomestil del srednih izgub
Newyorška borza je v četrtek okrevala po hudem srednem padcu, ko je Dow Jones izgubil skoraj 400 točk. Vlagatelji so pozornost posvečali pozitivnim objavam največjih podjetij (Merck bo za 11 % zvišal dividendo, kar je prvo zvišanje po letu 2004; Cisco je presenetil s poslovnimi rezultati) in nekaterim ugodnim makroekonomskim kazalnikom (število zahtevkov za denarno nadomestilo v času brezposelnosti je zadnji teden v ZDA zdrsnilo najnižje po aprilu; septembrski trgovinski primanjkljaj je dosegel najnižjo vrednost po lanskem decembru).

Francija ima še vedno oceno trojni A
Dow Jones (11.893 točk) se je zvišal za 0,96 odstotka. Trgovanje je vseeno bilo volatilno, kar kaže na negotovost in na strah, ali bo dolžniška kriza uničila še Italijo. Kot da ozračje že ne bi bilo dovolj napeto, je za nekaj nervoze poskrbela še agencija Standard & Poor's, ki je pomotoma (kriva naj bi bila tehnična napaka???) sporočila, da je Franciji znižala najboljšo kreditno oceno trojni A. Na srečo sporočilo ni prišlo v spletne medije, ampak so ga po spletni pošti dobili le nekateri naslovniki, tako da ni bilo priložnosti za paniko.