V skladu s proračunom, ki ga je državni zbor sprejel novembra lani, je proračunski primanjkljaj za leto 2016 določen v vrednosti 839,3 milijona evrov oz. 2,1 odstotka bruto domačega proizvoda. Foto: Reuters
V skladu s proračunom, ki ga je državni zbor sprejel novembra lani, je proračunski primanjkljaj za leto 2016 določen v vrednosti 839,3 milijona evrov oz. 2,1 odstotka bruto domačega proizvoda. Foto: Reuters
Evri, denar, kovanci
Državni proračun je bil vse do aprila v primanjkljaju, do marca se ga je nabralo za 571,3 milijona evrov, aprila pa se je slika obrnila - od aprila do junija je zabeležil za slabih 183 milijonov presežka. Foto: Reuters

Kot navajajo na finančnem ministrstvu, je država julija vrnila 174,1 milijona evrov preplačane dohodnine.

Proračunski prihodki so julija skupaj dosegli 540,1 milijona evrov oz. 107,5 milijona evrov manj kot junija. Prilivi iz naslova davčnih prihodkov so skupaj znašali 509,5 milijona evrov in so glede na enako obdobje lani višji za 800.000 evrov.

V segmentu davčnih prihodkov je bila realizacija proračuna iz naslova DDV za 10,1 milijona evrov nižja od lanske in je znašala 320,9 milijona evrov. Po pojasnilih ministrstva gibanje prejetih sredstev iz trošarin med meseci niha v odvisnosti od plačilnega dneva; ker je 30. dan v juliju padel na soboto, se je del trošarin v višini 54 milijona evrov poravnal šele 1. avgusta.

V sedmih mesecih skupaj se je v državni proračun nateklo za okoli 4,71 milijarde evrov, kar je 129,2 milijona evrov oz. 2,6 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Ministrstvo razliko pripisuje predvsem nižji realizaciji prejetih sredstev iz evropskega proračuna.

Med januarjem in julijem letos so bili davčni prihodki glede na enako obdobje lani višji za 1,5 odstotka oz. za 62 milijonov evrov. V obdobju sedmih mesecev je bilo skupaj pobranih za 817 milijonov evrov trošarin, kar je v letni primerjavi 3,3 odstotka manj.

Po skromnem julijskem črpanju evropskih sredstev v višini 600.000 evrov je bilo v sedmih mesecih skupaj realiziranih za 297 milijonov evrov prihodkov iz EU-ja. Letos so vsi realizirani prihodki kohezijske politike iz naslova finančne perspektive 2007-2013. Največji delež prihodkov iz evropskega proračuna predstavljajo prejeta sredstva za izvajanje skupne kmetijske in ribiške politike.

Odhodki za investicije manjši
Proračunski odhodki so julija znašali 755,7 milijona evrov oz. 0,2 odstotka več kot julija lani. Za 94,4 milijona evrov je bilo več izplačil drugih tekočih domačih transferjev zaradi plačila letnega dodatka upokojencem. Dinamika izplačil subvencij iz meseca v mesec niha, julija pa je bilo iz tega naslova najmanj izplačil letos, in sicer 7,4 milijona evrov.

Transferi posameznikom in gospodinjstvom so bili v juliju izplačani v višini 100,8 milijona evrov in so znašali nekaj več od junijskih izplačil, a manj od izplačil v prvih petih mesecih. Pri nakupu in gradnji osnovnih sredstev je v juliju prišlo do povečanja odhodkov za 12 milijonov evrov, in sicer predvsem zaradi izgradnje infrastrukture za hidroelektrarno Brežice.

Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki, so bili julija izplačani na najnižji ravni letos, in sicer v višini 600.000 evrov. Tudi investicijski transferi proračunskim uporabnikom so bili v juliju, ko so nanesli 9,7 milijona evrov, nižji v primerjavi z mesecem prej, in sicer za 1,3 milijona evrov.

V sedmih mesecih skupaj so proračunski odhodki nanesli 5,3 milijarde evrov, kar je v letni primerjavi za 315,1 milijona evrov oz. za 5,6 odstotka manj. Finančno ministrstvo glavni razkorak pripisuje manjšim odhodkom za investicije, ki jih je za 265 milijonov evrov manj. Za 40,2 milijona evrov je bilo manj odhodkov za druge tekoče domače transfere ter za 24,1 milijona evrov manj subvencij.

Največja preseganja so na področju plač in drugih izdatkov zaposlenim, ki so za 5,4 odstotka višja kot v prvih sedmih mesecih lani in obsegajo predvsem večje stroške zaradi višjega izplačila regresa v juniju ter stroškov dela, povezanih z migracijami v prvih mesecih leta.

Najnižji predvideni primanjkljaj po začetku krize
Državni proračun je bil vse do aprila v primanjkljaju, do marca se ga je nabralo za 571,3 milijona evrov, aprila pa se je slika obrnila - od aprila do junija je zabeležil za slabih 183 milijonov presežka. Junija je proračunski presežek po najnovejših podatkih znašal 35,5 milijona.

V skladu s proračunom, ki ga je DZ sprejel novembra lani, je proračunski primanjkljaj za leto 2016 določen v višini 839,3 milijona evrov oz. 2,1 odstotka bruto domačega proizvoda. To je najnižji predvideni primanjkljaj po začetku krize. Julija je sicer ministrstvo sporočilo, da bi lahko bil primanjkljaj ob koncu leta še nižji, znašal bi 714 milijonov evrov.