Strukturne reforme, še posebej pokojninska in reforma trga dela, so nujne za obvladovanje javnega dolga, sporoča EBRD. Foto: EPA
Strukturne reforme, še posebej pokojninska in reforma trga dela, so nujne za obvladovanje javnega dolga, sporoča EBRD. Foto: EPA

EBRD je še julija Sloveniji za letos napovedoval dvoodstotni padec, za 2013 pa 1,4 odstotni padec BDP-ja. V sveži, oktobrski napovedi pa je napovedal večji upad: letos naj bi se BDP skrčil za 2,5 odstotka, prihodnje leto pa za dva odstotka.
Po skromnem gospodarskem okrevanju v lanskem letu je Slovenija zdaj znova zašla v recesijo. Fiskalna konsolidacija in naraščajoča zaskrbljenost glede stanja bančnega sektorja sta zmanjšali domače povpraševanje, dodatno pa je k slabšim razmeram v državi prispevalo šibko zunanje okolje. EBRD tako krčenje gospodarstva Sloveniji napoveduje tako za letos kot za prihodnje leto.

Za EBRD vladne reforme obetavne
Vladni paket reform je sicer obetaven, navaja EBRD. Ob tem izpostavlja potrditev zakona o slabi banki in v zvezi s tem opozarja na nujnost nadaljnje kapitalske krepitve banke, slabe terjatve pa bo treba prestrukturirati.

Kot še poudarja EBRD, so strukturne reforme v Sloveniji, še posebej pokojninska reforma in reforma trga dela, nujne za obvladovanje javnega dolga.

Navzdol tudi napoved za regijo
EBRD je napoved gospodarske rasti v regiji Srednja Evropa in v Baltskih državah, kamor se uvršča Slovenija, za letos popravila navzdol za 0,3 odstotne točke na 1,4-odstotno rast, za prihodnje leto pa za 0,2 odstotni točki navzdol na 1,7-odstotno rast. Regija je tako kot vse ostale močno izpostavljena dolžniški krizi v Evropi, zniževanju gospodarske aktivnosti v Evropi in pritiskom na evropski bančni trg.
Poljska nadaljuje z rastjo ...
Regijo Srednja Evropa in Baltske države oblikujejo države, ki se uspešno branijo pred krizo (Baltske države, Slovaška in Poljka), in države, ki se soočajo recesijo (Slovenija, Madžarska in Hrvaška). Vendar se padec gospodarske aktivnosti in upad mednarodne trgovine kaže tudi med prvimi, med katerimi EBRD navaja Poljsko, ki je beleži padec aktivnosti. Poljska naj bi letos dosegla 2,5-odstotno rast, prihodnje leto pa 2,2-odstotno.

... Hrvaška pa s krčenjem
Medtem EBRD za Hrvaško ocenjuje, da so gospodarske razmere težke. Zunanja trgovina in domače povpraševanje sta upadla, v državi pa je zaznati premajhno konkurenčnost tamkajšnjega gospodarstva. EBRD ocenjuje, da se bo hrvaško gospodarstvo letos skrčilo za 1,9 odstotka, prihodnje leto pa raslo po 1,2-odstotni stopnji. K temu naj bi po njihovem mnenju pripomogel julijski vstop Hrvaške v EU, ki naj bi povrnil zaupanje in investicije.

Bolj optimistične napovedi kot za Slovenijo se obetajo tudi Madžarski. Letos naj bi se obseg BDP skrčil za 1,5 odstotka, prihodnje leto pa naj bi ta sosednja država beležila 0,4-odstotno rast.

Tudi regija Južne in Vzhodne Evrope je izpostavljena evropski dolžniški krizi. V drugem letošnjem četrtletju se je rast regije nekoliko opomogla, a ostala nizka. Nekateri kazalci kažejo, da bi lahko gospodarska aktivnost tamkajšnjih držav v tretjem letošnjem četrtletju upadla.

Ohlajevanje v Rusiji in Turčiji
Po velikih rasteh v preteklih dveh letih se ohlaja turško gospodarstvo, upočasnjuje pa se tudi rast ruskega. Obe omenjeni državi bosta kljub temu po najnovejših napovedih letos dosegli več kot triodstotno rast, prihodnje leto pa Turčija 3,7-odstotno, Rusija pa 3,3-odstotno.