Hišna banka EU-ja, ki je različnim ustanovam v Sloveniji do zdaj odobrila za 2,7 milijarde evrov posojil, proučuje tudi 180-milijonsko posojilo za sanacijo po žledu, pri čemer čaka na oblikovanje nove slovenske vlade.

Glede vseh potencialnih projektov so v EIB-ju v tesnih stikih s slovenskimi oblastmi, z novo vlado pa se bodo povezali, takoj ko bo ta začela delati, so sporočili iz banke.

EIB Sloveniji ponuja tehnično podporo pri pripravi velikih infrastrukturnih projektov za sofinanciranje s sredstvi EU-ja v okviru programa JASPERS.

Možnost posojil za osem projektov
Za projekte v Sloveniji je EIB v zadnjih petih letih prek SID banke, poslovnih bank, podjetij in države odobril za 2,7 milijarde evrov posojil, trenutno pa njegovi organi obravnavajo možnost financiranja osem slovenskih projektov, pet jih je že odobrenih.

Tako je banka že odobrila posojila v vrednosti več kot 200 milijonov evrov za programe financiranja malih in srednjih podjetij prek Sberbanke, Nove Kreditne banke Maribor, Unicredit banke Slovenija in Abanke.

V postopku odobravanja so še predlogi za financiranje projekta sanacije gozdov po žledolomu (180 milijonov evrov), modernizacije železniške proge Koper-Divača in odseka Pragersko-Hodoš (projekta sta skupaj ocenjena na okoli 460 milijonov evrov, obseg sofinanciranja EIB-ja še ni dokončno določen), gradnje RCERO Ljubljana (projekt je ocenjen na 127 milijonov evrov, posojilo EIB-ja še ni dokončno znan) in podaljšanja prvega pomola v Luki Koper (EIB naj bi posodil do 36 milijonov evrov).

V pripravi sta še financiranje projekta zamenjave plinskih turbin v Termoelektrarni Brestanica (EIB bi posodil 46 milijonov evrov oziroma dobri dve tretjini sredstev) in postavitve nove plinske turbine za kogeneracijo v Termoelektrarni toplarni Ljubljana (posojilo EIB-a bi znašalo 60 milijonov evrov oziroma polovico sredstev).

Seznam projektov se lahko podaljša
V EIB-ju pravijo, da bi lahko v skladu s prednostnimi nalogami nove vlade na ta seznam uvrstili še dodatne infrastrukturne projekte, s čimer bi država prišla do finančnih sredstev za razvojne načrte.

V banki čakajo tudi na odločitev vlade glede načrtovanega financiranja sanacije gozdov po februarskem žledolomu in usposobitve dodatnih zmogljivosti lesne industrije za vsaj osnovno obdelavo lesa. Posojilo naj bi pokrilo vseh 180 milijonov evrov, kolikor naj bi bil projekt vreden.

Vložek banke se je sprva sicer nameraval uporabiti tudi kot začetni kapital za državno podjetje za upravljanje z lesom, ki naj bi poleg upravljanja z državnimi gozdovi po žledu skrbelo tudi za ravnovesje na trgu z lesom, a ta projekt zaradi neusklajenosti v odhajajoči vladi še ni ugledal luči sveta.

EIB bi lahko sredstva prispevala tudi za obnovo železniškega in elektroenergetskega omrežja po žledu, so še poudarili v banki.