Kljub temu se razmeroma hitro povečujejo posredna tveganja, ki izhajajo iz povečanega zadolževanja gospodinjstev, podjetij in bank, ter uvajanja novih finančnih instrumentov. Banke ponujajo vedno nove oblike dolgoročnih posojil, a pomirja podatek, da je zadolženost gospodinjstev 26 odstotkov BDP-ja, medtem ko je ta delež v evroobmočju okoli 58 odstotkov, je zapisano v letnem poročilu o finančni stabilnosti.

Po prevzemu evra so se zmanjšala neposredna tveganja, zlasti tveganja sprememb deviznega tečaja.

Dobri pogoji na slovenskem finančnem trgu so delno tudi posledica ugodnih razmer na svetovnih trgih, je povedal član sveta banke Božo Jašovič.

Gospodinjstva se zaradi nizkih bančnih obrestnih mer vse bolj odločajo za varčevanje v delniških vzajemnih skladih. V poročilu je zapisano, da so Slovenci razmeroma nagnjeni k tveganjim, saj izstopajo vlaganja na Balkan. Po besedah Jašoviča je opazno dejstvo, da so slovenski vlagatelji razmeroma neizkušeni ter da Slovenija še ni doživela prave recesije in večletnih popravkov indeksev navzdol.