Slovenski paviljon je iz domačega lesa in stekla, krasijo ga zelene stene iz trave in maha. Foto: SoNo arhitekti
Slovenski paviljon je iz domačega lesa in stekla, krasijo ga zelene stene iz trave in maha. Foto: SoNo arhitekti

Na EXPU, ki bo odprt do konca oktobra, pričakujejo 20 milijonov obiskovalcev, bo osrednja tema v znamenju hrane in rešitev za pridelavo zdrave in varne hrane za več kot sedem milijard ljudi na planetu. Razstavni prostor se razteza na 1,1 milijona kvadratnih metrov površine, primerljive s 150 nogometnimi igrišči. Italija je za celoten projekt izgradnje EXPA namenila tri milijarde evrov.

Slovensko gospodarstvo na EXPU
Slovenija želi v Milanu utrditi svojo blagovno znamko I feel Slovenija, jo narediti prepoznavnejšo za tuje naložbe in turistična potovanja. Veliko si obeta od poglobitve poslovnih stikov z Italijo, ki je druga najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica, blagovna menjava med državama je leta 2013 znašala šest milijard evrov. Na EXPU se bo predstavilo več kot 300 slovenskih podjetij, ki so povezana s turizmom, hrano in zelenimi zgodbami, tudi slovenske gazele (Pipistrel, Akrapovič) in zagonska podjetja. Za pripravo in postrežbo hrane bo skrbelo gostinstvo Jezeršek s 15 tradicionalnimi domačimi jedmi od kranjske klobase do piranskega brancina, slovensko osebje pa bo oblečeno v uniforme in dodatke iz zračne čipke v obliki Slovenije, ki so jih zasnovali na mariborski strojni fakulteti, sešili pa v podjetju MODA Mi & Lan.

Nastop na EXPU bo Slovenijo stal pet milijonov evrov
Slovenija se bo na EXPU predstavila s petimi vsebinskimi sklopi: solinami, čebelarstvom, termalnimi in mineralnimi vodami, pohodništvom in kolesarstvom ter merjenjem črnega ogljika (projekt Pipistrel-Lenardič). Celoten nastop bo državo stal pet milijonov evrov in je med najcenejšimi. Avstrija, ki ima enako zemljišče na 1.910 kvadratnih metrih razstavnih površin in je v Milanu naša soseda, bo za svojo predstavitev odštela 12 milijonov evrov, Madžarska s podobnim zemljiščem 11 milijonov evrov, najvišje stroške na EXPU pa imata Nemčija in Kitajska - 50 milijonov evrov. Po oceni gospodarske zbornice je preveč denarja vloženega v sam objekt, premalo pa za vsebino, program in promocijo. Po besedah gospodarskega ministra Zdravka Počivalška se je od odločitve Slovenije za sodelovanje na EXPU leta 2013 menjalo več vlad, ves projekt pa je voden maksimalno racionalno v okviru podpisanih pogodb.

Slovenija s svojim paviljonom
Slovenija je med 53 državami, ki se bodo na razstavi predstavile s samostojnim paviljonom v obliki piramide, velikosti 800 kvadratnih metrov. Zgrajen je iz domačega lesa in stekla, krasijo ga zelene stene iz trave in maha. Slovenski paviljon, ki bo glavno prizorišče promocijskih in poslovnih dogodkov, na katerih se bo Slovenija predstavljala kot "zelena, aktivna in zdrava država", je stal 1,8 milijona evrov. Zasnovali so ga v podjetju Sono arhitekti, zgradil pa ga je Lumar, pohvali se lahko z odlično lego blizu stičišča glavnih ulic, ob koncu EXPA pa ga bodo razstavili in pripeljali nazaj v Slovenijo ter zanj poiskali najugodnejšega kupca.

O tem, kaj si slovensko gospodarstvo obeta od slovenske udeležbe na največji razstavi na svetu EXPO v Milanu, ki bo odprta čez dva dni, se je v Točki preloma Janja Koren pogovarjala z gostoma Milanom Škodo, vodjo poslovnega centra na EXPU, in Markom Lukičem, direktorjem in lastnikom podjetja Lumar, ki je postavilo slovenski paviljon.