Britanski časnik navaja, da izguba imetnikov podrejenih obveznic še zdaleč ne bo pokrila celotne bančne luknje. Foto: BoBo
Britanski časnik navaja, da izguba imetnikov podrejenih obveznic še zdaleč ne bo pokrila celotne bančne luknje. Foto: BoBo
Gospodarstveniki pričakujejo ...

Kljub načrtom in zagotovilom predsednice vlade, da se bo Slovenija rešila sama, pa se avtor članka sprašuje, ali bo Sloveniji sploh uspelo pokriti gromozansko bančno luknjo. To bodo krpali tudi imetniki podrejenih obveznic, ki bodo imeli 500 milijonov izgube, kar pa še zdaleč ne bo dovolj za pokritje.

Med imetniki, ki bodo na izgubi, je tudi večkrat odlikovan metalec kladiva Primož Kozmus, ki je za Financial Times dejal: "Če je to moja donacija Sloveniji in če bo to pomagalo, potem je v redu. Nisem pa prepričan, da bo." Kozmus je namreč kupil za 100 tisoč evrov podrejenih bančnih obveznic, ko so banke radodarno delile posojila.

Če je bil za Grčijo usoden javni sektor, za Španijo nepremičnine, je Slovenijo pokopal tovariški kapitalizem s slabim korporativnim upravljanjem in omrežjem politično povezanih skupin, poroča FT. Država, ki je še do pred kratkim veljala za zgled tranzicije, se je gospodarsko že prestrukturirala po obliki, toda nomenklatura je ostala, pri tem pa so iz bank v državni lasti tekla posojila.

Banke imajo za 7,8 milijarde evrov slabih posojil, pri tem pa je le pet odstotkov tega dolg gospodinjstev. To kaže na razsežnost slabega korporativnega upravljanja. Samo v NLB-ju so približno štirje od desetih evrov del slabih posojil.

Po oceni agencije Fitch Sloveniji manjka 4,6 milijarde evrov sistemskega kapitala. Vlada je sicer dala na stran 1,2 milijarde javnih sredstev, uporabi pa lahko tudi del 3,6 milijarde evrov vrednih gotovinskih depozitov. Veliko manevrskega prostora pa vlada nima, zato se časnik sprašuje, ali bo Sloveniji uspelo težave rešiti brez pomoči tujega kapitala.

Gospodarstveniki pričakujejo ...