Fiskalni svet. MMC RTV SLO/BoBo

Fiskalni svet, ki mu predseduje ekonomist Davorin Kračun, je predloga državnih proračunov za leti 2020 in 2021 ocenil s stališča skladnosti s fiskalnimi pravili. "Kar se tiče fiskalnih pravil, so ta izpolnjena," je povedal na novinarski konferenci.

A medtem ko se predloga proračunov na eni strani skorajda bleščita, pa na drugi strani obstajajo realna tveganja, ki mečejo senco na izpolnjevanje fiskalnih pravil, je nadaljeval.
Glavna tveganja že poznamo, ta so povezana z grožnjo globalne recesije, s pojemanjem gospodarske rasti v svetu. Kračun je tako opozoril predvsem na tveganja iz domačega okolja, "ki temeljijo na tem, kaj se dogaja v političnem sistemu, vladi, DZ-ju".

10,35-milijardni predlog proračuna "razvojno in socialno naravnan"

Obstaja tveganje, da poraba ne bo mogla ostati v okvirih, kot so začrtani. "Tveganje, da ne bo mogoče obdržati tako velikega salda, je zelo veliko," je opozoril.

Predloga državnih proračunov za prihodnji dve leti, ki ju je vlada v začetku oktobra poslala v postopek potrditve v DZ, predvidevata rast tako prihodkov kot odhodkov, proračunski presežek pa naj bi se v vsakem od omenjenih let gibal okoli enega odstotka BDP-ja. Fiskalni svet je dokumenta ocenil s stališča celotnih javnih financ, za katere je poraba predvidena v višini okoli 22 milijard evrov letno.

V predlogih proračunov niso dosledno vključeni finančni učinki zakonov, ki so še v fazi zakonodajnega postopka, je opozoril Kračun. Medtem ko so upoštevane finančne posledice zakona o urejanju trga dela, ki naj bi bile pozitivne, pa niso upoštevane posledice predlaganih davčnih sprememb, ki bodo po njegovem mnenju prav lahko negativne.

Številne optimistične predpostavke, ukrepi brez podlage v zakonodaji

"Pričakovanja, da se bo učinkovitost pobiranja davkov v kratkem času tako zelo povečala, da bomo zbrali 74 milijonov evrov dodatnih prihodkov, so dokaj optimistična," je glede načrtov vlade, da se bo 138-milijonski izpad proračunskih prihodkov zaradi sprememb lestvice za odmero dohodnine deloma nadomestil z višjo obdavčitvijo kapitala, deloma pa s strožjimi ukrepi boja proti davčnim utajam in davčnim goljufijam, ki jih bo izvajala Finančna uprava (Furs).

V predlogih proračunov so vključeni tudi nekateri ukrepi, ki nimajo imajo podlage v veljavni zakonodaji, je nadaljeval. Predvideno je denimo občutno znižanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom, kar pa temelji na predpostavki občutnega zmanjšanja števila upravičencev. "A to se doslej še ni zgodilo," je dejal Kračun in spomnil, da se je število upravičencev do socialnih pomoči z gospodarsko rastjo celo še povečalo, čeprav bi pričakovali zmanjšanje.

Načrtovana rast stroškov dela v javnem sektorju se mu zdi prenizka. Iz proračunskih dokumentov bi lahko sklepali, da se povprečna plača v javnem sektorju ne bo spremenila, zaposlenost pa da se bo povečala za največ pol odstotka. "A če upoštevamo pretekla gibanja, realnost in predsedovanje Slovenije Svetu EU v drugi polovici leta 2021, je to zelo optimistična predpostavka," je dejal Kračun.

Kako bodo učinkovali ukrepi, ki so trenutno v DZ-ju?

V DZ-ju pa krožijo tudi predlogi ukrepov, o katerih usklajevanje še poteka, bi pa večinoma pomenili dodatno obremenitev javnih blagajn. Med temi je Kračun izpostavil zahtevo Levice po ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. "Ne vemo, kakšen finančni učinek bo imela ukinitev, če bo do nje prišlo," je dejal.

Opozoril je še na zakonodajne spremembe v predlogih obeh proračunov, ki na kratki rok ne bodo imele finančnih posledic, na dolgi rok pa lahko močno znižajo vzdržnost javnih blagajn. "Na primer pokojninska zakonodaja lahko vroči kostanj vrže naslednjemu DZ-ju in naslednji vladi," je dejal.

Vladi zato fiskalni svet predlaga, naj pri pripravi dopolnjenega predloga državnih proračunov, kar mora storiti do 6. novembra, dosledno upošteva finančne učinke predlagane zakonodaje oziroma naj vlada in DZ sprejmeta takšno zakonodajo, da bodo ukrepi postavljeni v okvir načrtovane ravni prihodkov in izdatkov.

Ali bo vlada ta priporočila upoštevala, še ni znano. Kot so za Slovenski tiskovni agenciji pojasnili na ministrstvu za finance, bodo oceno finančnega sveta še preučili, mnenje po bo vlada podala v predvidenem roku.