Kot je dejal državni sekretar na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Dan Juvan, v primerih Marinbluja in Selee "ne gre le za kršitve delovnopravne zakonodaje, ampak osnovnih civilizacijskih norm, ki se dnevno dogajajo v državi svetovne periferije, pa so očitno prisotne tudi v Sloveniji. Ne moremo se pretvarjati, da gre za osamljen primer, saj smo imeli takšne primere že v preteklosti."

Glede konkretnih primerov je dejal, da je bil takoj po medijskih poročanjih o izkoriščanjih uveden inšpekcijski pregled in da gre glede na doslej znane podatke za sum prisilnega dela, ki predstavlja enega od znakov trgovine z ljudmi. "Tudi to že presojajo pristojni organi," je dejal državni sekretar. Kazen za trgovino z ljudmi je zapor od enega do desetih let z denarno kaznijo.

Vsak delavec, za katerega obstaja tak sum, ima po pojasnilih Juvana pravico do podpore, pomoči in varne nastanitve. Če pa se izkaže, da so bili resnično podvrženi prisilnemu delu in trgovini z ljudmi, imajo prost dostop do trga dela. Juvan zato upa, da se bo za delavce iz obeh podjetij našla rešitev za drugo, dostojno delo v Sloveniji, če bodo tako želeli.

Delovni inšpektorat je v preteklosti v omenjenih podjetjih že izvedel več nadzorov in izrekel več ukrepov. Glavni inšpektor inšpektorata za delo Jadranko Grlić je povedal, da so v preteklosti v omenjenih podjetjih ugotovili določene prekrške, za katere so bili izrečeni ukrepi. Zaradi novonastalih okoliščin pa se od konca maja skupaj s Fursom in policijo nadaljuje nadzor. Danes tako od 6. ure zjutraj poteka inšpekcijski nadzor skupaj s policijo. "Nadzor izvajajo štirje naši inšpektorji, dva na področju delovnih razmerij in dva na področju varnosti in zdravja pri delu," je še dejal Grlić.

"Ugotovljeno je bilo, da tuji delodajalec posreduje delovno silo uporabniku, vendar ni vpisan v register agencij za posredovanje delovne sile pri ministrstvu za delo, kar je dolžan storiti," je pojasnil Grlić. Inšpektorat za delo pa bo izdal odločbo o prepovedi uporabe njegovih storitev.

V današnjem inšpekcijskem nadzoru je bilo ugotovljeno tudi, da nekateri delovni stroji niso varni za uporabo, zato je prepovedana njihova uporaba do predloga ustreznih dokazil, je še pojasnil Grlić in ob tem opozoril tudi na pomanjkljivo zakonodajo na tem področju, saj na primer delodajalcem omogoča prirejanje evidenc o številu opravljenih ur. Juvan je napovedal tako okrepitev inšpekcijskega nadzora kot tudi zakonske spremembe za lažji pregon tovrstnih kaznivih dejanj.

Tako Grlić kot državni sekretar na ministrstvu za delo Dan Juvan sta delavce pozvala, naj pravočasno prijavijo kršitve. Juvan delavcem sporoča, da jih bodo na ministrstvu zaščitili, zato naj jih ne bo strah, da bodo zaradi prijave znova žrtve.

Zadevo je po seji vlade komentirala tudi notranja ministrica Tatjana Bobnar. Kot je dejala, "je takšno ravnanje z ljudmi nedopustno in zavržno". Po njenih besedah bo policija podala informacije, v kakšni fazi postopka je ta primer.

Delavska svetovalnica: Je sprejemljivo, da so delavci nenehno pod nadzorom kamer?

Potem ko je Delavska svetovalnica s pomočjo medijev razkrila hude kršitve pravic delavcev v podjetjih Marinblu in Selea s Kozine, kar so predstavniki podjetij danes zanikali, so se v svetovalnici obrnili na delodajalske organizacije.

Zanima jih, ali se dela v proizvodnji res ne da organizirati tako, da ne bi zaradi nehumanih pogojev delavci podali odpovedi po nekaj mesecih. Prav tako jih zanima, ali je sprejemljiva praksa, da so delavci pod nenehnim nadzorom videokamer.

"Ali je sprejemljivo, da se delavce naseli v bivalne prostore, kot so bili izpostavljeni, in ali bi mogoče težavo za fluktuacijo delavcev moral delodajalec iskati najprej pri sebi (nizka plača, slabi pogoji)," so v pismu vprašali Združenje delodajalcev Slovenije, Gospodarsko zbornico Slovenije, Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije, Trgovinsko zbornico Slovenije in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije.

Delavsko svetovalnico zanima tudi, ali se bodo omenjene organizacije distancirale oziroma javno obsodile takšne prakse.

Kot so zapisali, se nanje obračajo zlasti zaradi današnje novinarske konference direktorice podjetij Marinblu in Selea Rosane Šuštar, "na kateri smo poslušali, kako je v proizvodnji delo nemogoče urediti tako, da delavci ne bi že po nekaj mesecih podali odpovedi".

Rosana Šuštar zanika vse očitke

Direktorica podjetij Marinblu in Selea Rosana Šuštar je zavrnila očitke v povezavi z izkoriščanjem ljudi, mobingom in neizplačevanjem plač ter pojasnila, da so od inšpekcije za delo dobili le opozorila in da morajo nepravilnosti odpraviti v postavljenem roku.

"Glede zaposlitve Indijcev imamo odnos s portugalskim podjetjem, ki so ga inšpektorji danes pozvali, da v 15 dneh registrira dejavnost v Sloveniji. Trenutno imamo dovoljenje, da lahko Indijci še naprej delajo in da se proizvodnja ne ustavlja," je navedla po poročanju STA-ja.

Pojasnila je tudi sporno nastanitev indijskih delavcev kar v podjetju. V njihovi sobi za počitek naj bi bili le dva ali tri dni, in sicer za čas, ko so jim iskali drugo nastanitev. Zanje naj bi pripravljali hišo v Črnem Kalu, vendar jih vanjo še niso nastanili, ker v njej še ni urejene električne napeljave.

"V desetih letih dela smo imeli več pregledov, tako inšpektorata za delo kot sprotnega preverjanja veterinarskih inšpektorjev. Do danes nismo nikoli dobili nobene kazni, ne finančne ne drugačne. Če je bilo kaj pomanjkljivo ali narobe, so nas opozorili in nam dali čas, v katerem moramo to dopolniti, in še vedno smo odprti za tako delovanje tudi naprej," je dejala in izrazila željo, da bi še naprej delovali in zagotavljali plače zaposlenim.

Zanikala je tudi trditve, da naj bi izdelke s pretečenim rokom ali reklamirane izdelke le prepakirali in poslali naprej v trgovine. Vsak mesec naj bi kot poseben odpadek na zbirni center poslali povprečno po 300 kilogramov odpadkov.

Neživljenjske razmere za delavce

TV Slovenija je v torek razkrila, da zaposlene v podjetjih v lasti družine nekdanjega državnega sekretarja Borisa Šuštarja silijo tudi v 40 ur neprekinjenega dela, stalno jih nadzirajo kamere.