Ker so za junij napovedane redne volitve, odstop premierja Mira Cerarja po mnenju ekonomistov ne bo imel velikih posledic. Foto: BoBo
Ker so za junij napovedane redne volitve, odstop premierja Mira Cerarja po mnenju ekonomistov ne bo imel velikih posledic. Foto: BoBo
Stavka javnega sektorja
Po mnenju Marka Jakliča bi lahko Cerarjev odstop imel določene posledice na stavkovni val, saj vlada na tem področju zdaj ne bo operativna. Foto: BoBo
S Cerarjevim odstopom bodo verjetno zastala tudi pogajanja z Evropsko komisijo glede prodaje NLB-ja. Foto: BoBo

Odločitev Mira Cerarja o odstopu s položaja ne bo pomembneje vplivala na makroekonomske razmere v Sloveniji, pa je ob predstavitvi spomladanske gospodarske napovedi dejal v. d. direktorja Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjan Vasle. Sicer pa je Umar v najnovejši napovedi upošteval, da je letos volilno leto in da se političen cikel končuje.

V napoved, kot je povedal Vasle, so vgradili predpostavko, da pomembnejših ukrepov ekonomske politike, ki bi bistveno vplivali na gospodarsko sliko, ne bo. Odstop zato kratkoročno ne bo pomembneje vplival na makroekonomske razmere.

Premier je bil pod hudim pritiskom
Po besedah izvršnega direktorja Kluba slovenskih podjetnikov (SBC) Gorana Novkovića je bil Cerarjev odstop "pričakovan in tudi nepričakovan". "Seveda so to težke odločitve in nihče vnaprej noče predvideti, da se bo kaj takega zgodilo. Vendar je očitno, da je bil premier pod hudim pritiskom," je dejal.

Prvi vir tega pritiska je bila zgodba z drugim tirom, ki jo Novković vidi kot neuspešno zgodbo te vlade. "Je pa tragedija, da to naložbo potrebujemo in da je bila bitka izgubljena proti akterjem, ki po našem mnenju tudi nimajo prave alternative za drugi tir," meni. Druga pomembna zgodba, kot razlaga, so "izjemno neupravičene in pretirane zahteve sindikatov javnega sektorja".

"Za gospodarstvo in za podjetja v tem trenutku odstop ne pomeni veliko," je dejal, saj smo tik pred volitvami, tako da ne gre pričakovati daljše politične krize in tako tudi ne večjih posledic.

"Je pa to zelo velika priložnost za vse politične stranke, da dobro premislijo, kaj bodo v predvolilni kampanji postavile pod glavne točke, kako bomo okrepili gospodarstvo in podjetja, da bomo v prihodnje več zaslužili predvsem na tujih, pa tudi na domačem trgu, da bomo lahko več delili za plače in da bo več davkov, iz česa bo več denarja tudi za upokojence in javne uslužbence," je še menil.

Popolno nerazumevanje socialnega dialoga
Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Jože Smole pa je izpostavil socialni dialog. Med razlogi za Cerarjev odstop namreč vidi "popolno nerazumevanje socialnega dialoga". "Tudi na delodajalski strani smo imeli tako z njim, predvsem pa z nekaterimi njegovimi ministri, zmeraj velike težave," je spomnil.

Opozoril je tudi na dogovor o dvigu plač zdravnikom, ki ga je na začetku lanskega leta sklenilo ministrstvo za finance brez jasne ocene finančnega učinka. "Če nekdo ne razume, da imamo enoten plačni sistem, potem so seveda posledice takšne, kot so," je bil kritičen. "Vsi naj bi spoštovali zakonodajo, enotnega plačnega sistema pa ne - to je seveda moralo imeti svoje posledice."

Za gospodarstvo pa bi bilo po njegovih besedah najbolje, da bi čim prej prišlo do novih volitev. "Mislim, da takšno stanje ne koristi nikomur," je še dejal.

Ekonomisti: Resnejših vplivov Cerarjevega odstopa ne bo
Podobnega mnenja kot poslovneži so tudi ekonomisti, saj prav tako menijo, saj do rednih volitev ni daleč.

Cerarjev odstop po mnenju ekonomista Marka Jakliča ne bo imel večjih političnih ali gospodarskih posledic. Do parlamentarnih volitev namreč ni več daleč, poleg tega pa slovenski finančni trg ni dovolj razvit, da bi se na njem lahko ustvarjala stabilnost ali nestabilnost, je prepričan. "Ne vem pa, kako bo s stavkovnim valom. Nanj ima odstop lahko določene posledice, saj vlada na tem področju zdaj ne bo operativna. Koliko bodo sindikati kazali svoje mišice, bomo še videli," je dejal in dodal, da bi to za gospodarstvo kratkoročno vendarle lahko pomenilo določene stroške.

Veliko bolj negotova je po Jakličevem mnenju nadaljnja usoda NLB-ja in projekta drugi tir. Pogajanja z Evropsko komisijo glede NLB-ja bi se po njegovem mnenju morala nadaljevati, drugi tir pa je vprašljiv. Spomnil je, da je črpanje evropskih sredstev pogojeno z določenimi časovnicami, o možnostih uspeha dodatnih pogajanj pa je po njegovih besedah težko ugibati.

Odločitve preložene na drugo vlado
Glavni ekonomist skupine Alta Sašo Stanovnik prav tako meni, da so junija na sporedu redne volitve, poleg tega pa "ta koalicija tako ali tako ni veljala za reformno in se je pravzaprav bolj izogibala večjim odločitvam". "Na neki način je ta odstop samo potrditev tega, da bodo številna vprašanja o drugem tiru, NLB-ju in plačah javnih uslužbencev nerazrešena oziroma preložena na naslednjo vlado. Zna pa biti zaradi tega dogodka predvolilna tekma burnejša in zanimivejša," je dejal.

Vpliv na Luko Koper
Najbolj neposreden vpliv ima lahko odstop po Stanovnikovem mnenju na Luko Koper, vendar je tudi v tem primeru težko oceniti, kako bi lahko zaplet z referendumom vplival na vrednost delnice. "Za NLB pa to pomeni ohranitev statusa quo do preklica," je še dodal Stanovnik.

Analitik KD Skladov Primož Cencelj odstopu ne pripisuje posebnega vpliva na finančne trge. Glede NLB-ja je dejal, da "ni bila samo v premierjevih rokah, temveč gre za splošno vladno zgodbo".

Bolj nejasno vprašanje je dvig plač, ki ga zahtevajo sindikati. "Če bi se pogajanja in stavke prestavila na naslednjo vlado, bi bilo to mogoče zelo dobro za javne finance," je dodal.

Na Cerarjev odstop so se odzvali tudi v NLB-ju. Kot so zapisali v dnevnem pregledu finančnih trgov, je bila premierjeva odločitev presenetljiva, a na slovenski finančni trg ni pomembneje vplivala.