Če je država za delavce v javnem sektorju našla denar, bi ga lahko tudi za tiste v realnem gospodarstvu, ki poganjajo gospodarstvo. Foto: BoBo
Če je država za delavce v javnem sektorju našla denar, bi ga lahko tudi za tiste v realnem gospodarstvu, ki poganjajo gospodarstvo. Foto: BoBo

Na skupni novinarski konferenci predstavnikov delodajalskih organizacij so generalni direktor gospodarske zbornice Samo Hribar Milič, predsednik obrtne zbornice Branko Meh in generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetništva Igor Antauer znova poudarili nasprotovanje vladnemu predlogu davčnih sprememb in zahtevali, naj vlada predlog takoj umakne.

"Preden bo kar koli veljalo, hočemo analizo celovitih učinkov in to, da sodelujemo pri pripravi novega sistema," je bil jasen Hribar Milič.

Glede tega smo predstavniki delodajalcev enotni, je dejal. "V času, ko je vlada napovedovala analizo stanja in razbremenitev gospodarstva, smo dobili spremembe, ki gredo v nasprotno smer," je ocenil. "Počasi imamo dovolj," je dodal Meh.

Če ne bo dogovora, bomo odstopili od socialnega sporazuma, sta dodala z Antauerjem. "Žal mi je, da moram napovedati, da bomo šli v ustavno presojo, skupaj tudi s protesti," je nadaljeval Meh, ki je opozoril, da vlada s tem jemlje možnost podjetnikom biti konkurenčen.

Očitki, da država duši gospodarstvo
Kot je navedel Hribar Milič, so podjetja za lani za božičnico, 13. in 14. plačo izplačala okoli 80 milijonov evrov, po novi ureditvi bi delavci prejeli 30 milijonov evrov več. A s podaljšanjem veljavnosti 4. davčnega razreda se bodo stroški dela dvignili za 32 milijonov, kar pomeni, da bo država iz tega naslova dobila dva milijona več. Ob tem pa ukinja še olajšave.

Predlog je prav tako zelo nejasen, so opozorili sogovorniki, saj ga dva pravnika ne razumeta enako. Če je država za delavce v javnem sektorju našla denar, bi ga lahko tudi za tiste v realnem gospodarstvu, ki poganjajo gospodarstvo. Namesto da bi država gospodarstvo razbremenila, kar bi prineslo nova delovna mesta, ga duši, so sklenili.