Med cilji prenove plačnega sistema, kot si ga je zamislil GZS, je tudi konstantna rast slovenske povprečne plače do zneska 2000 evrov bruto v letu 2025. Foto: Reuters
Med cilji prenove plačnega sistema, kot si ga je zamislil GZS, je tudi konstantna rast slovenske povprečne plače do zneska 2000 evrov bruto v letu 2025. Foto: Reuters

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je v začetku marca vsem reprezentativnim sindikatom in delodajalskim organizacijam predložila osnutek novega socialnega sporazuma za prenovo plačnega sistema in rast plač do leta 2025, ko naj bi, upoštevajoč ukrepe, ki so si jih zamislili na GZS-ju, bruto povprečna plača v Sloveniji znašala 2000 evrov bruto oz. bi se plače povečevale za 2,8 odstotka letno. Povprečna mesečna plača v Sloveniji je denimo lani po podatkih državnih statistikov znašala 1682 evrov bruto oz. 1093 evrov neto.

Do višjih plač za slovenske delavce bi po načrtih posebne delovne skupine, ki je pripravljala spremembo plačnega sistema, prišli na račun dviga produktivnosti, ta bi moral doseči 4,8 odstotka letno, kar bi v primerjavi z obdobjem 2014‒2018 predstavljalo za 2,1 odstotne točke hitrejšo rast. Dodana vrednost na slovenskega delavca pa bi se tako dvignila na 60.000 evrov.

Večji kadrovski bazen in vlaganje v R&R

Ključni elementi dviga produktivnosti naj bi bila večja vlaganja v raziskave in razvoj, izobraževanje in usposabljanje zaposlenih ter razširitev kadrovskega bazena, kar naj bi dosegli, kot je povedal izvršni direktor GZS-ja Mitja Gorešček, tudi z zmanjševanjem interesa mladih za iskanje dela v tujini, hkrati pa bi spodbujali delo starejših.

Med prizadevanji za zvišanje življenjskega standarda v Sloveniji GZS predlaga znižanje DDV-ja za odstotno točko do leta 2025. Foto: BoBo
Med prizadevanji za zvišanje življenjskega standarda v Sloveniji GZS predlaga znižanje DDV-ja za odstotno točko do leta 2025. Foto: BoBo

"Evropske države so v zadnjih letih dvignile število zaposlenih nad 55 let in prišle na 57 odstotkov zaposlenih v tej skupini. Slovenija pa je na tem področju naredila komaj kaj, lahko bi rekli, da ni naredila nič," je pojasnila Smučeva.

Po njenih besedah je omejenost razpoložljivosti kadra omejitev za gospodarsko rast, za to je v skupnem interesu, da kadrovski bazen razširimo z vključevanjem mladih in pametno politiko ekonomskih migracij ter večjim angažmajem kompetentnih ljudi, saj se jih prezgodaj izgublja.

Glede podaljševanja delovne aktivnosti starejših v skupini 55–64 let (v Sloveniji je v tej starostni skupini trenutno delovno aktivna manj kot polovica oz. 43 odstotkov, medtem ko je povprečje EU-ja 57 odstotkov), je zamišljeno tudi predvideno prilagajanje delovnih mest za starejše, denimo z bolj fleksibilnim delovnim časom. Pri podaljševanju delovne dobe "bi šli v tisto smer, kamor gredo vse evropske države".

Med cilji na plačnem področju je analitik GZS-ja Bojan Ivanc omenil zmanjševanje števila minimalnih plač na povprečje primerljivih držav (z letošnjih 53 odstotkov naj bi ga znižali na 41 odstotkov), saj ima podobno razmerje med minimalnimi in povprečnimi plačami le še Francija. Po podatkih Eurostata iz letošnjega januarja je denimo minimalna bruto plača v Sloveniji 887 evrov, v Franciji pa 1521 evrov.

Po GZS-jevem predlogu je predvideno tudi zaostajanje rasti plač v javnem sektorju za odstotno točko glede na gospodarstvo, saj je "na podlagi tega gospodarstvo tisto, ki trasira pot javnemu sektorju."

Predlog sporazuma pred socialnimi partnerji

GZS-jevi predstavniki naj bi se s socialnimi partnerji glede njihovega predloga socialnega sporazuma prvič sestali 11. marca. Predlog sporazuma je pri socialnih partnerjih za zdaj naletel na različne odzive. V združenju delodajalcev še nimajo nekega skupnega stališča do predloga. Naklonjeni pa so mu v obrtni zbornici (OZS).

Direktor OZS-ja Danijel Lamperger pravi, da je v sporazumu pomembno stališče, da bodo višje plače prejeli vsi zaposleni, toda te ne smejo dodatno obremenjevati sredstev, namenjenih za plače zaposlenih.

Vendar bodo, kot pravi, za predlagana izhodišča potrebni natančni izračuni, kaj pomenijo za majhna in srednja podjetja, saj lahko sprememba ene predpostavke za podjetje pomeni velik preskok pri masi plač.

Lamperger ob tem še opozarja, da bi ob prenovi plačnega sistema vzporedno morala potekati reforma delovnopravne zakonodaje, saj gre tako rekoč "za levo in desno roko istega telesa". Ne moreš govoriti o fleksibilnosti, če tega ne omogoča toga zakonodaja, pravi.

Dvomi na strani delojemalcev

Na predlog socialnega sporazuma pa imajo več pripomb predstavniki delavcev, ki dvomijo o nekaterih postavkah predloga.

"Stališče predstavnikov delojemalcev je jasno, saj smo že od uvedbe zakona o minimalni plači državo in gospodarstvenike opozarjali, da je treba minimalno plačo dati v prvi tarifni razred ter ohraniti značilno uravnilovko, ki jo imamo v javnem sektorju. Ne pa, da se dogaja že vrsto let, da je v nekaterih kolektivnih pogodbah minimalna plača uvrščena v sedmi tarifini razred. S tega stališča ima lahko delavec, ki je diplomiran inženir, minimalno plačo. Uravnilovka pa mora biti tudi vnaprej, da se ni izniči tistih poklicev, ki posebej v mikropodjetjih vlečejo razvoj podjetja v prihodnost," je za MMC povedal sindikalist Damijan Volf iz obalne sindikalne organizacije ‒ KS 90. Socialni partnerji pa so po njegovih besedah pričakovali bistveno več razprav, preden bi prišel dokument v javnost.

"Nikakor se tudi ne moremo strinjati s tem, da bi plače v javnem sektorju zaostajale za gospodarstvom. Potrebe glede izobrazbe so v javnem sektorju popolnoma drugačne kot v gospodarstvu. Izobraženost je v javnem sektorju bistveno višja in zloraba operiranja s številkami in statistiko se zdi popolnoma neumestna," dodaja.

Volf tudi opozarja glede predloga zmanjševanja DDV-ja, kjer je, kot meni, potrebna skrajna previdnost, saj se iz DDV-ja financira socialna in na neki način tudi pravna država. Predlagani sporazum GZS-ja predvideva tudi večjo delovno aktivnost starejših in tu je po njegovem mnenju problematično prilaganje delovnih mest starejšim zaposlenim.

"Tako Evropa kot Slovenija se soočata s staranjem prebivalstva. Slovenija pa je na evropskem repu pri prilagoditvi delovnih mest starejšim delavcem. Delodajalcem je samoumevno, da je delavec pri 55, 60 letih enako storilen kot delavec na začetku svoje kariere. Velik problem je odsotnost normativov, ki bi bili odsev zdravega in varnega delovnega okolja. Tega v Sloveniji že dolgo ni in tu so krivi tudi gospodarstveniki in država s pomanjkljivim nadzorom," pojasnjuje Volf.