Upravni odbor GZS-ja je zunanjega ministra opozarjal na stroške, ki bi jih prinesla zamrznitev schengena. Foto: BoBo
Upravni odbor GZS-ja je zunanjega ministra opozarjal na stroške, ki bi jih prinesla zamrznitev schengena. Foto: BoBo

Predsednik GZS-ja Marjan Mačkošek je tako dejal, da nesposobnost EU-ja pri iskanju skupnega učinkovitega odgovora na prebežniško krizo utegne drago stati predvsem gospodarstvo. To večinoma sloni na prostem pretoku blaga, omejitev pretoka pa bi za gospodarstvo prinesla neslutene posledice.

Tako je navedel izračun avtoprevoznikov, po katerem bi le ena ura čakanja na prestop meje pomenila vsaj osem milijonov dodatnih stroškov za gospodarstvo na letni ravni. Prav zaradi tega v GZS-ju pričakujejo, da bo Slovenija iskala zaščito temeljnih evropskih vrednot, namesto žičnih ograj in drugih tehničnih preprek na mejah.

Erjavec: Slovenija nima čarobne palice
Erjavec je v odgovoru gospodarstvenikom ponovil teze o varnosti v svetu, ki se je v zadnjih letih znatno spremenila. Pojav novih konfliktnih situacij pa sovpada z ameriškimi volitvami, zaradi katerih ne gre pričakovati hitre politične sanacije teh konfliktov.

"Slovenija nima čarobne palice in ne more sama rešiti teh težav," je bil slikovit Erjavec in dodal, da bo vlada storila vse, da zaščiti slovenske interese, vendar je Slovenija le kamenček v mozaiku mednarodnih težav. Je pa poudaril, da je zunanje ministrstvo pod njegovim vodstvom okrepilo gospodarsko diplomacijo, letos pa bodo odprli tudi veleposlaništvo v Iranu.

Več veleposlaništev se pozna v proračunu
Zagotovil je, da na ministrstvu za zunanje zadeve ne bodo zapirali veleposlaništev, temveč bodo kakšnega še odprli, saj se to po njegovem mnenju pozna na dolgi rok tudi v proračunu. Za Erjavca je neprimerno, da je v Egiptu edino slovensko veleposlaništvo za celotno Afriko. Gospodarstvenike je pozval naj pritiskajo na politiko za širjenje veleposlaništev.

Sicer pa Erjavec meni, da je Slovenija v zadnjih letih izboljšala odnose z vsemi sosedi, razen s Hrvaško. Spomnil je na interes Madžarske za sodelovanje pri projektu drugega tira Divača-Koper. Država bo namreč vanj vložila 200 milijonov evrov in privabila tudi strateške partnerje.

Na GZS-ju pa so ob tem Erjavcu potožili tudi nad neodzivnostjo ministrstva za infrastrukturo in promet, saj menijo, da se modernizacija železnice vleče predolgo. Obenem jih moti tudi nenehno spreminjanje datuma začetka gradnje drugega tira.