Igor Sep iz Združenja za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) je na novinarski konferenci izrazil bojazen združenja, da se bodo, če "v doglednem času" ne bo gradnje drugega tira, blagovni tokovi preusmerili v sosednja pristanišča.

Predsednik združenja Rok Svetek pa je prepričan, da ministrstvo za infrastrukturo niti ni imelo resnega namena pridobiti evropskega denarja, za jesenski razpis pa je prepričan, da ne bomo kandidirali ali pa bomo ponovno kandidirali z nepopolno vlogo.

Izpostavil je tudi študijo Mednarodnega prometnega foruma (ITF) pri Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki po poročanju medijev ugotavlja, da projekt drugega tira pomeni preveliko tveganje za Slovenijo. "Minister je že na svoji predstavitvi pred začetkom mandata v DZ-ju povedal, da drugega tira ne potrebujemo še najmanj od 30 do 40 let. Mislim, da s to študijo želi dokazati, da ga res ne potrebujemo," je dejal. Prepričan je namreč, da so na izsledke študije odločilno vplivali podatki, ki so jih forumu posredovali iz Slovenije.

Kdo zares želi drugi tir in zakaj?
Svetek je tudi zavrnil možnost, da bi Luka Koper v skladu s priporočili ITF-ja zgradila nov terminal v Divači. "Luka Koper že ima terminal v Sežani in ta terminal dela izgubo," je rekel Svetek in dodal, da gre zgolj za zavajanje javnosti.

Čedomir Bojanić iz sekcije pristaniških špediterjev je bil prav tako kritičen do procesa kandidiranja za evropski denar in do študije ITF-ja. "Morda je razlog za tako negativno študijo tudi na naši strani in si minister ali kdo drug ne želi drugega tira," je dejal.

Na novinarski konferenci je v korist gradnji drugega tira znova spregovoril še ekonomist Jože P. Damijan. Številke po njegovih besedah kažejo, da bodo zmožnosti prvega tira popolnoma zapolnjene leta 2018 ali 2019. Takrat se bo del tovora moral preusmeriti, pri čemer je Damijan opozoril na veliko družbenogospodarsko škodo cestnega prometa.

Damijan želi, da tir gradi le država
Ekonomist je opozoril še na ocene, da je drugi tir predrag, in izpostavil projekt koralmske železnice, ki bo Avstrijo stala 5,5 milijarde evrov, dolga pa bo 130 kilometrov. Iz Luke Koper bi po obeh tirih potovalo 20 milijonov ton tovora letno, kar je dvakrat več, kot si obetajo v Avstriji. Ob tem drugi tir stane 1,3 milijarde evrov, Avstrija pa bo vložila 10,5 milijarde evrov, je izpostavil Damijan. "V Sloveniji očitno nečesa ne razumemo."

Zavrnil je tudi možnost gradnje drugega tira v sodelovanju z zasebnim partnerjem. "To so projekti, ki so dolgoročne narave - a imajo velike narodnogospodarske učinke," je dejal.

Na ministrstvu za infrastrukturo pa so pojasnili, da študija organizacij OECD/ITF še ni dokončno izdelana in da bo končno poročilo pripravljeno čez nekaj tednov. So pa poudarili, da "drugi tir ni cilj sam po sebi, temveč je glavni cilj razvoj Luke Koper".