Vsi študenti bodo prejeli enkratno denarno pomoč v višini 150 evrov. Tisti, ki se preživljajo z delom, in tisti, ki jim za preživetje ni treba delati. Foto: Pixabay
Vsi študenti bodo prejeli enkratno denarno pomoč v višini 150 evrov. Tisti, ki se preživljajo z delom, in tisti, ki jim za preživetje ni treba delati. Foto: Pixabay

Sem študentka, ki se v celoti preživlja s študentskim delom. S tem si pokrijem najemnino, hrano, vse življenjske stroške. Zdaj ne morem delati in me vsak dan bolj stiska in skrbi, kako bom naslednji mesec v prvi vrsti plačala najemnino. Hudo je, da je zame najemnina pred hrano. Seveda nočem pristati na cesti ali pa biti komu dolžna denar. Iskreno, nimam pojma, kaj se bo zgodilo. Še v večji stres pa me spravlja dejstvo, da verjetno to ne bo samo naslednji mesec, ampak precej dlje.

Tina, študentka

Zapis študentke Tine je le eden od mnogih, objavljenih na spletni strani Gibanja za dostojno delo in socialno družbo. Zgodbe ljudi, ki so čez noč ostali brez dela in s tem brez kakršnih koli prihodkov, so začeli zbirati 21. marca, potem ko je postalo jasno, da ukrepi za zajezitev epidemije ne bodo trajali le dva tedna.

Tudi vlada je v tem času že začela pripravljati prvi protikoronski megazakona, s katerim naj bi pomagala tistim, ki so zaradi ukrepov, ki spremljajo epidemijo, utrpeli največ škode, a so mnogi med njimi ostali prezrti.

Več kot polovica samozaposlenih v kulturi ne bo mogla zaprositi za pomoč

Največ pozornosti so med obravnavo zakona v Gibanju za dostojno delo in socialno družbo namenili prekarnim delavcem, ki so že v boljših časih najbolj na udaru in jim tudi tokrat ni bilo prizanešeno. Kot ocenjujejo v gibanju je v Sloveniji samozaposlenih, delavcev študentov in honorarcev okoli 100 tisoč. Večina samozaposlenih bo prejela pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka, in sicer 350 evrov za marec ter po 700 evrov za april in maj, oproščeno je tudi plačilo socialnih prispevkov. Toda honorarci, študentje in s.p.-ji, ki uveljavljajo pravico do polovičnega delovnega časa zaradi starševstva, do temeljnega dohodka niso upravičeni, po prvem koronazakonu so ostali brez vsega.

"Ukrepi gredo v pravo smer, a bi nekatere stvari potrebovale dopolnitev," na vprašanje, kako so s prvim protikoronskim paketom zadovoljni v gibanju, odgovori predsednik organizacije Borut Brezar. "Popolnoma so izpadli honorarci, torej tisti, ki delajo prek avtorskih ali podjemnih pogodb. Kdor je prek avtorske pogodbe delal v sektorju, ki je v času epidemije zelo ogrožen, je z danes na jutri izgubili vse prihodke. Zelo prizadeto je bilo širše področje kulture, kar naenkrat so bili odpovedovani vsi dogodki in prireditve," izpostavi najprej.

Prvoaprilska grozljivka … Še popoldan sem bila zelo optimistična glede vsega … Ko smo končno naleteli na malo posluha glede naše stiske … Starši, ki nam zaradi starševstva po zakonu pripada polovični delovni čas … In po predlogu zakona nismo upravičeni do nikakršne pomoči, saj smo zavarovani po 15. členu ZPIZ-2 in 19. členu ZPIZ-2, ki ni zajet v predlogu zakona … Mame in očetje smo stopili skupaj … In opozorili nase … Spisan je bil amandma, ki bi nam pomagal, da bi bili deležni finančne pomoči. Ko sem videla, da sta bila oba predloga preglasovana z 8 glasovi za in 11 glasovi proti, sem se popolnoma sesula …. Kakšen človek si, da lahko to narediš? Kako si lahko dovoliš, da mami z dvema otrokoma, položnicami, najemninami, prispevki odvzameš vsak cent pomoči? Hvala vam za to prvoaprilsko grozljivko ... V teh hudih časih, ki so nas doleteli, bi človek mislil, da bomo stopili skupaj … Vsi … Celotna Slovenija … Sploh naše vodje države … In poglejte kam smo prišli … Kako naj še bolj jasno kot tako napišem, da človek ne more preživeti od zraka … Plačevati položnice … S čim?

Anja, s.p.-jevka s polovičnim delovnim časom zaradi starševstva

Na MMC-jevo vprašanje, kako je s samozaposlenimi, ki so zaradi otrok, mlajših od treh oziroma šestih let, koristili možnost skrajšanega delovnega časa in so torej hkrati zavarovani po 15. členu ZPIZ-2 in po 19. členu ZPIZ-2, so z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo odgovorili: "Glede na sprejeti zakon ti samozaposleni niso upravičeni do mesečnega temeljnega dohodka, saj so zavarovani po več osnovah. Glej 34. člen zakona."

"Morda smo celo najbolj razočarani, da je izpadla iz zakona skupina samozaposlenih staršev. Torej, samozaposlenih, ki imajo odločbo CSD-ja, ki jim omogoča, da jim država krije polovico prispevkov, in ta skupina ni majhna. V zakonu je napisano, da so do temeljnega mesečnega dohodka upravičeni samozaposleni, ki so zavarovani na podlagi svoje dejavnosti. Problem staršev pa je v tem, da niso zavarovani le na podlagi svojega s.p.-ja, ampak so hkrati zavarovani tudi po drugi zavarovalni osnovi, ki jim omogoča, da jim država pokrije polovico prispevkov. Gre za samozaposlene, ki imajo polovični delavni čas priznan zaradi starševstva. Ta skupina od države ne bo dobila obljubljenih 350 evrov za marec in po 700 evrov za april in maj," opozori Brezar.

Zaradi nasilja v družini sem se kot študentka odselila od doma. Sama plačujem najemnino, vse pripadajoče stroške in šolnino izrednega študija. Pred pandemijo sem prek študentskega servisa delala od ponedeljka do petka povprečno 9 ur dnevno, s čimer sem zaslužila ravno dovolj za študij in osnovne stroške. Trenutno sem popolnoma brez prihodka, na starše se zaradi situacije doma ne morem obrniti, zato se bom, sicer ne vem kako, nekako znašla sama. Odločitev vlade pa – brez besed, res.

Urša, študentka

Tretja prezrta skupina so študentje. "Tudi to področje je zelo problematično. Iz ukrepov so povsem izpadli izredni študentje. Hkrati pa se na nas s svojimi zgodbami obračajo študentje, ki so na primer brez staršev ali pa jim starši ne plačujejo preživnine, še več pa je staršev, ki otrokom ne morejo finančno pomagati. Ti študentje se lahko zanašajo samo na prihodke iz študentskega dela. Podobno kot vsi preostali prekarci so čez noč izgubili vse dohodke. Ne morejo plačevati astronomskih najemnin, mnogi se sprašujejo, kaj bodo jedli, drugi imajo kredite ... To so kar strašne zgodbe."

Vsem študentom je sicer po sprejetem zakonu namenjenih 150 evrov v obliki enkratne pomoči. "Problem pa je v tem, da ta transfer dobi tudi nekdo, ki v tej situaciji vendarle ni tako prikrajšan in na primer živi pri starših, ki mu plačujejo stroške, pa vseeno dobi ta prihodek. Na drugi strani pa so študentje, ki morajo delati, da preživijo, in bi potrebovali več kot enkratni znesek."

Je pri samozaposlenih, ki so bili leta 2019 študentje, na starševskem dopustu ali dolgotrajni bolniški, sploh smotrno zaprositi za pomoč?

Veliko negotovosti prinaša tudi člen, ki določa, da bodo morali samozaposleni vračati državno pomoč, če bodo imeli v prvi polovici leta 2020 za 20 odstotkov višji prihodek, kot so ga imeli v prvi polovici leta 2019. Prav tako bo pomoč treba vrniti, če bodo imeli v drugi polovici leta 2020 za 20 odstotkov višji prihodek kot v drugi polovici leta 2019.

Pri tem se postavlja vprašanje, kaj to pomeni za tiste, ki so bili lani še študenti ali brezposelni in so svoj s.p. odprli konec leta 2019 ali na začetku letošnjega leta. Ti bodo namreč tudi ob minimalnem zaslužku lahko presegli prihodek iz leta 2019, saj ga bodisi niso imeli ali pa je bil dohodek študentskega dela minimalen. Enako velja za samozaposlene, ki so bili v letu 2019 na starševskem dopustu in so se na začetku leta 2020 vrnili na delo.

Kljub bistvenemu upadu dohodka zaradi epidemije bi bili lahko njihovi prihodki v prvem trimesečju višji kot pred enim letom. A MGRT vztraja: "V obstoječem zakonu #PKP1 je pogoj iz 37. člena, da je potreben upad prihodkov za 20 odstotkov v prvem polletju 2020 glede na prvo polletje 2019 in prihodki v drugem polletju 2020 ne smejo biti višji za 20 odstotkov v primerjavi z drugim polletjem 2019."

Kot pojasni Brezar, je zakon napisan tako, da pomaga tistim, ki imajo zaradi epidemije bistveno zmanjšan dohodek, ali tistim, ki zaradi epidemije ne morejo opravljati dejavnosti. "Trenutno še ni čisto jasno, ali bodo upoštevali že to, da je nekdo zaradi ukrepov vlade, ki so sicer upravičeni, izgubili prihodke. Gre namreč za to, da je v 34. členu zakona besedica 'ali'. Ali je nekdo izgubil prihodke zaradi epidemije ali pa jih je izgubil v bistvenem deležu. To je zelo pomembno, saj če je nekdo izgubil vse prihodke zaradi epidemije, potem mu ne bo treba dokazovati bistvenega izpada. Šele v praksi bomo videli, kako bodo to tolmačili."

Borut Brezar, predsednik Gibanja za dostojno delo in socialno družbo. Foto: Osebni arhiv
Borut Brezar, predsednik Gibanja za dostojno delo in socialno družbo. Foto: Osebni arhiv

Zakaj bi nekdo, ki je z odlokom vlade moral prenehati svojo dejavnost, moral vračati pomoč?

Vsekakor je omenjenih 20 odstotkov problematičnih. "Če bo nekdo v drugi polovici leta 2020 presegel prihodke, bo moral vračati pomoč. Nam ni čisto jasno, zakaj bi pomoč, ki je namenjena prvi polovici leta 2020, pogojevali s prometom v drugi polovici leta 2020. In zakaj bi nekdo, ki je bil v letu 2019 na starševskem dopustu ali na daljši bolniški odsotnosti, to pomoč moral vračati. Ne smemo pozabiti, da so bile mnoge dejavnosti praktično čez noč prepovedane z odloki vlade. Tu ne gre za to, da ljudje niso želeli delati, ampak so dobili s strani države prepoved delovanja. Seveda razumemo situacijo in normalno je, da se med epidemijo izvajajo taki ukrepi. Ni pa nam jasno, zakaj bi nekdo, ki je z odlokom vlade moral prenehati svojo dejavnost, potem moral vračati pomoč."

S.p.-ji z več zaposlenimi

V uredništvo smo prejeli tudi vprašanje samostojnega podjetnika, ki ni le sam zaposlen v svojem podjetju, temveč ima še druge zaposlene. Zanimalo ga je, kakšna pomoč pripada njemu in kakšna njegovim zaposlenim. Glede na zakon lastniku s.p.-ja, ki je samozaposlen, pripada zgoraj omenjeni temeljni dohodek za marec, april in maj. Za njegove delavce pa bo država poskrbela po principu subvencij za delodajalce, ki imajo delavce na čakanju.

"Pri subvencijah gospodarstva za ohranjanje delovnih mest smo razočarani, da ta ne vsebuje varovalke, ki bi zahtevala, da se delavci ne odpuščajo, če podjetje dobi pomoč zaradi delavca, ki je na čakanju," pove Brezar. Četudi sam zakon navaja, da se nadomestila plač za delavce, ki jim delodajalci začasno ne morejo zagotoviti dela zaradi posledic epidemije, urejajo prav z namenom ohranitve delovnih mest. "Želeli bi si, da se delovno mesto ohrani tudi po končani epidemiji, temu je namreč subvencija namenjena. Zato bi morali določiti obdobje, znotraj katerega delavec, ki je prejel subvencijo, ne bi smel biti odpuščen."

DZ potrdil sveženj ukrepov za pomoč ob epidemiji

A kot doda Brezar, se problem samozaposlenih, ki imajo v podjetju tudi druge zaposlene, izrisuje že dlje časa. "Pozicija samozaposlenega je pravzaprav shizofrena. Hkrati si delavec in svoj delodajalec. Kot delavec moraš skrbeti za svoje zdravje in preživetje, po drugi stran pa moraš kot delodajalec od samega sebe pričakovati več, da boš delal čez praznike, vikende, da bo podjetje preživelo."

"Že pred epidemijo smo bili soočeni s precej absurdno situacijo, in sicer da je imel nekdo, ki je bil redno zaposlen pri samostojnem podjetniku, več pravic (regres, dopust in bolniški dopust), kot pa samozaposleni, ki je vodil podjetje. Tak primer so bile trafike, v katerih so samozaposleni delali po cele dneve, zato so včasih še nekoga zaposlili. Sami so delali zjutraj, popoldne pa je delal njihov zaposleni. Prihajalo je do situacij, ko je zaposleni prejemal precej višjo plačo, kot pa delodajalec. Samozaposleni pravice do minimalne plače nima, prav tako ne do bolniškega dopusta, dopusta ali plačanega prevoza. Poleg tega mora lastnik plačevati poslovne prostore, vzdrževati opremo, kupovati in prodajati surovine ... Tu so stroški lahko zelo veliki."

"Premier je obljubil, da se na nikogar ne bo pozabilo. Držali ga bomo za besedo."

Trenutni ukrepi, sprejeti v prvem koronapaketu, veljajo za marec, april in maj. Kaj bo junija, si nihče ne upa napovedati, a mogoče bo potreben celo tretji koronapaket, razmišlja Brezar. "Vsekakor so vse, kar smo omenili, naše zahteve, ne gre za prošnje. Edino pravilno je, da se predlogi upoštevajo. Premier je nekje obljubil, da se nikogar ne bo pozabilo. Tu ga bomo držali za besedo, zato pričakujem, da bodo omenjeni ukrepi v drugem paketu sprejeti."

Ob vprašanju, ali se nam po tej "krizi" obeta več ali še manj delavskih pravic, predvsem za prekarne delavce, Brezar ni najbolj optimističen. "Mislim, da se bo s.p.-jizacija nadaljevala. Trenutno je trend v svetu, da se stroški dela vse bolj nižajo. Vse več je 'outsourcanja', drobljenja velikih podjetij v verige in običajno so na koncu te verige samozaposleni. Torej ljudje, ki bi bili pred 50 leti zaposleni v veliki tovarni, danes predstavljajo 100 s.p.-jev, ki skrbijo za delček celotnega proizvodnega procesa. Mislim, da se bo ta trend nadaljeval in bo tega kvečjemu več, ne manj."