Za zakon, ki ga je parlament sprejel soglasno, s 56 glasovi za in 0 proti, je zaslužen finančni minister Moše Kahlon, ki je pred lanskimi volitvami kandidiral s programom znižanja življenjskih stroškov in reforme izraelskih bank. Zakonodaja bo začela veljati septembra.

V Izraelu so plače bančnikov občutljiva zadeva, še posebej zato, ker imajo banke ogromne dobičke delno tudi z vrsto provizij, kot je tista za pologe in dvige.

Po navedbah parlamentarnega finančnega odbora so se plače v finančnih družbah v zadnjih letih znatno zvišale, kar četrtina od 40 izraelskih javnih družb z najvišjimi plačnimi razredi pa je finančnih družb. "V tem zakonu je moralni pomen, ki sega onkraj gospodarskega. Zakon simbolizira oženje plačnega razkoraka in solidarnost ter ozir do najšibkejših," je povedal Kahlon.
Po novem zakonu, ki velja tudi za zavarovalniške družbe, je plačni maksimum postavljen na 2,5 milijona šeklov (583.203 evre) na leto oz. ne bo presegal 44-kratnika plače najnižjega zaposlenega v podjetju.

Vsi, ki bodo zaslužili več od omenjenega zneska, bodo morali plačati višji davek. Plače višje rangiranih bančnikov trenutno znašajo tudi do osem milijonov šeklov (1.870.000 evrov) na leto, medtem ko znaša povprečna plača v Izraelu 115.000 šeklov (26.881 evrov).

Evropa in ZDA brez kvocienta
V Evropi se oblasti še kar upirajo kakršnemu koli obveznemu kvocientu med najvišjo in najnižjo plačo, medtem ko morajo v ZDA po reformi iz leta 2010 finančna podjetja ta kvocient razkriti, ne pa ga tudi zakonsko določiti.

V Izraelu je bil novi zakon sprejet z veliko podporo tako vladajoče koalicije kot opozicije, so pa mu ostro nasprotovale banke. Nekateri komentatorji so zakonodajo označili za populistični ukrep, ki bi lahko vodil v višje stroške za javnost, če bi banke sprejele višje davke. Izraelska zveza bank (IAB) meni, da bi zakon lahko zmotil delavska razmerja v bančnem sektorju. Najverjetneje bodo vložili pritožbo na vrhovno sodišče.