Subvencioniranje začasnega čakanja na delo je bil najbolj izdaten ukrep, s katerim je vlada že kmalu po razglasitvi epidemije covida-19 priskočila na pomoč delodajalcem, bil pa je tudi večkrat podaljšan. Od nekaj več kot 1,6 milijarde evrov izplačane pomoči za ohranitev delovnih mest v času od marca lani do konca maja letos je bilo za subvencioniranje čakanja na delo izplačanih 547 milijonov evrov, dodatno je država za te delavce poravnala tudi za skupaj 124 milijonov evrov socialnih prispevkov, poroča Slovenska tiskovna agencija.

Podoben ukrep je subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, ki je bil uveljavljen 1. junija lani. Po izračunih fiskalnega sveta je bilo za delavce, ki v koronskih časih delajo skrajšani delovni čas, do konca maja izplačanih 56 milijonov evrov.

Samo še danes (sreda) je na voljo tudi povračilo celotnega izplačanega nadomestila plače za zaposlene, ki zaradi odrejene karantene ne morejo opravljati dela in jim ni mogoče organizirati dela na domu. Enako velja glede nadomestila za zaposlene, ki ne morejo opravljati dela zaradi višje sile, denimo varstva otrok.

Izteka se tudi izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka za samozaposlene, kmete in verske uslužbence. Tega so imeli upravičenci na voljo že v času prve razglasitve epidemije lani spomladi, nato pa v nekoliko spremenjeni obliki spet od oktobra dalje. Samozaposleni, kmetje in verski uslužbenci so lahko uveljavljali tudi povračilo izgubljenega dohodka zaradi karantene ali varstva otrok. Do konca letošnjega maja je bilo za te oblike pomoči izplačanih 363 milijonov evrov.

Skupaj 228 milijonov evrov pa je bilo od oktobra lani do konca maja izplačanih v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov. Do te pomoči so bile upravičene pravne in fizične osebe, ki jim je epidemija covida-19 bistveno okrnila opravljanje dejavnosti.

Še danes lahko zavezanci za davek vlagajo tudi vloge za odlog plačila oz. obročno plačilo davčnih obveznosti v skladu s protikoronskimi zakoni. Prav tako se izteka jamstvena shema za likvidnostna posojila podjetij, ki sicer nikdar ni zaživela v predvidenem obsegu, še piše STA.

Meh: Številni še vedno ne morejo na polno zagnati

Na prvi pogled se zdi, da je gospodarstvo oživelo, a ne za vse, je za Radio Slovenija opozoril predsednik Obrtne zbornice Slovenije Branko Meh. Za tiste, ki zaradi omejitev še vedno ne morejo na polno zagnati svoje dejavnosti, zato vladi predlaga podaljšanje ukrepa čakanja na delo ter nadomestilo prometa. "Seveda, če je bilo toliko milijonov namenjenih za javni sektor, ampak ne govorim o zdravstvu, ne govorim o šolstvu, govorim o nečem drugem, potem je treba pomagati tudi gospodarstvu. Gospodarstvo bo povrnilo skozi prispevke in davke mnogo več, kot bo država zdaj financirala.

Podpredsednik Obrtne zbornice Peter Pišek pa dodaja: "Moram reči, da je vlada dosti, dosti več obljubljala prizadetim segmentom, kot je na koncu dala. Predvsem govorim za te najbolj izpostavljene. Ni samo gostinstvo, so tudi prireditve, kulturne dejavnosti, ozvočevalci in ne vem, kdo še vse."

GZS: Pravi čas za izhodno strategijo

Sorodna novica 100-evrski boni za storitve, lokali brez omejenega delovnega časa, sproščene omejitve trgovinam

Na Gospodarski zbornici Slovenije razmišljajo drugače. Glede na to, da se gospodarska klima izboljšuje že sedmi mesec zapored, so prepričani, da je čas za izhodno strategijo pravi. 16 tisoč zaposlenih, ki so bili še junija na čakanju na delo, bo po mnenju Bojana Ivanca iz GZS-ja delo dobilo drugje. "Na drugi strani so seveda še številni sektorji, ki krepijo zaposlovanje. Gradbeništvo, transport, deloma tudi gostinstvo v industriji in te dejavnosti bodo morebitne brezposlene zaposlile. Končni neto učinek bo tako okoli dva tisoč delovnih mest."

Vlada je sicer ukrep skrajšanja delovnega časa že podaljšala do septembra, medtem ko v državnem zboru na potrditev čaka interventni zakon za pomoč gospodarstvu in turizmu, težak 250 milijonov evrov, od tega 200 milijonov odpade na turistične bone, še poroča Radio Slovenija.