Božo Jašovič zatrjuje, da je odločitev o prodaji avtonomna NLB-ju. Foto: BoBo
Božo Jašovič zatrjuje, da je odločitev o prodaji avtonomna NLB-ju. Foto: BoBo

Težavo po njegovih besedah pri tem predstavlja nelikvidnost trgov, zlasti kapitalskega, zaradi česar bi zdaj s prodajo iztržili slabo ceno. Jašovič je najprej pojasnil, da jim nihče ni rekel, da je treba Mercator prodati, ampak so to sami ugotovili, in to razglašajo že dve leti.

Jašovič nato na vprašanje, kdo jim je rekel, da Mercatorja ne smejo prodati, ni želel odgovoriti, ker da je to irelevantno. "In dokler mi odločamo, mi smo se odločili, da je treba Mercator prodati, in ga tudi bomo," je nadaljeval.

Ob tem je izpostavil težavo nelikvidnosti trga in slabe cene, ki bi jo ob prodaji iztržili. "Zato se mučimo, da bi z neko premijo, z večinskim paketom vendarle dobili čim več nazaj," je še pojasnil prvi mož NLB.

Bančniki: Preveč z lahkoto smo posojali denar
Na današnji okrogli mizi so se predsedniki uprav štirih slovenskih bank strinjali, da se bodo obrestne mere bančnih kreditov v prihodnje povečale, to pa predvsem zato, ker krediti presegajo depozite. Hkrati so priznali, da se je v obdobju pred izbruhom krize kredite odobravalo preveč lahkotno.

Čeprav so se sogovorniki strinjali, da se bodo obrestne mere zvišale, nihče ni želel tvegati konkretnih številk. Dodatno težavo po besedah Jašoviča predstavlja tudi pravosodje. Zdaj namreč na trgu nepremičnin lahko mineta tudi dve leti, da pride od izvršbe do prve licitacije. Od nastopa krize banke prav tako precej težje odobrijo kredite.
Denarja ni toliko, a še vedno dovolj
V NLB-ju so mnogo vlog zavrnili zato, ker so bili projekti slabi, marsikdaj pa se vlagatelj sam ni strinjal s pogoji kredita, je navedel Jašovič.
Po njegovih besedah je denarja, ki ga lahko dolgoročno vložimo v dobre projekte, sicer še dovolj, vendar večje kreditne rasti banke ne bi mogli vzdrževati.