Bo drugi tir vendarle dvotirni? Foto: BoBo

Glede madžarskega nakupa 32 hektarjev velikega zemljišča na širšem območju tržaškega pristanišča je še precej neznank, zato trenutno ni bojazni, da bi Madžari tovor preusmerili iz Luke Koper v Trst. Slovensko pristanišče ostaja prva izbira za kontejnerje madžarskih logistov. Po do zdaj znanih informacijah Madžari v Trstu tudi ne nameravajo imeti kontejnerskega terminala, razvijali bodo druge logistične storitve.

Zemljišča, kakršnega so na območju tržaškega pristanišča italijanske družbe prodale Madžarom, Slovenija ni mogla ponuditi, nekaj časa je bila v igri ponudba, da Madžari zunaj koncesijskega območja Luke Koper dolgoročno najamejo 5 ha. Zdaj so jih v Trstu, kot rečeno, kupili 32 ha, menda je zemljišče v prostocarinskem območju zapuščeno in degradirano, zato vsaj dve leti na njem ni pričakovati dejavnosti. Ko bo ta vzpostavljena, (govori se o investiciji, vredni od 60 do 100 milijonov evrov), pa ne bo šlo za klasični terminal s pretovarjanjem kontejnerjev z vlakov na ladje, ampak za druge logistične dejavnosti.

Madžari računajo na dva milijona ton tovora letno
Madžari računajo, da bi čez Trst spravili vsako leto okrog dva milijona ton tovora. Toliko ga zdaj pretovorijo prek naše Luke Koper, ki se ne boji izgube – pretovor se namreč povečuje. In tudi Madžari zanj potrebujejo več pristanišč. Trend potovanja azijskega blaga, kitajskega, južnokorejskega ali japonskega prav tako daje dovolj prostora za razvoj obeh pristanišč, Trsta in Luke Koper. Težava tiči drugje. Tovor je treba peljati z morja v zaledje. In tu, pri železniških povezavah, je konkurenca resna.

Slovenija je z gradnjo drugega tira neposredno v tekmi z Avstrijci, ki gradijo južno železnico in skupaj z italijansko predstavljajo obvod naši državi. Avstrija, Hrvaška in Italija za prevoz tovora po železnicah in za promocijo multimodalnosti prevoznikom ponujajo subvencije. Italija za to samo v letih 2018/19 namenja 40 milijonov evrov! Slovenske železnice opozarjajo, da ne morejo tekmovati v takšnih razmerah, zato od države pričakujejo podobne subvencije.

Nazaj k Madžarom v Trstu. Čeprav je v tem trenutku težko oceniti, ali so madžarski načrti tam velikopotezni, pa je gotovo eno, slovenski logisti v potezi vidijo predvsem politično povezovanje in razkazovanje na osi Orban-Salvini.

Dvotirnost drugega tira čedalje nujnejša
Dvotirnost drugega tira je zaradi vsega navedenega torej vse nujnejša. Ministrstvo za okolje in prostor je zato začelo predstavitev pobude za spremembo državnega lokacijskega načrta za drugi tir, s katero bi omogočila dvotirnost prihodnje železniške proge Divača–Koper. Pobuda je do 22. avgusta objavljena v digitalni obliki, po včerajšnji predstavitvi v Kopru jo bodo popoldne predstavili tudi v prostorih sežanske in hrpeljsko-kozinske občine.

Drugi železniški tir med Divačo in Koprom je enotiren in kot takega ga bo podjetje 2TDK tudi gradilo. Direkcija za infrastrukturo pa je pred časom podala pobudo za spremembo državnega lokacijskega načrta tako, da bi bila mogoča gradnja še enega tira.

Če gledamo iz Divače proti Kopru, bo to levi tir, ki bo večinoma potekal ob novem tiru, ponekod pa se bo od njega tudi oddaljil. Zato je potrebna umestitev treh novih predorov – dva daljša bosta dejansko razširjeni servisni cevi osnovnega tira. Za dvotirnost bodo potrebni še en most, tri galerije ter dva viadukta, črnokalsko dolino bodo dejansko prečkali trije. En avtocestni in dva železniška.

Potrebna nova umestitev v prostor
Vse to je treba na novo umestiti v prostor: pobuda za spremembo državnega lokacijskega načrta je do 22. avgusta objavljena v digitalni obliki, okoljsko ministrstvo jo bo predstavilo tudi občinam, ki jih zadeva, včeraj koprski, danes popoldan sežanski, divaški in hrpeljsko-kozinski. In kdaj bi lahko bil načrt spremenjen? V časovnici so zapisali, da je sprejem uredbe na vladi predviden v letu 2023. Med tveganji, ki bi lahko vplivala na uresničitev, pa načrtovalci sami omenjajo postopek čezmejne presoje vplivov na okolje.

Za levi tir je treba odkupiti tudi 83 tisoč kvadratnih metrov zemljišč. Vrednost načrtovanega levega tira je 307 milijonov evrov. Šele dvotirnost bo omogočila, da pretovor po zdajšnji progi ne bi več potekal. Nesreča vlaka s kerozinom je samo še enkrat pokazala, kako nevarna je proga za ljudi pod kraškim robom, zato so pripravljavci dokumentacije včeraj v Kopru slišali poziv, naj pohitijo.