Največji priliv iskalcev zaposlitve je pričakovati iz gostinstva in turizma. Foto: BoBo
Največji priliv iskalcev zaposlitve je pričakovati iz gostinstva in turizma. Foto: BoBo

Prav tako se na zavod obračajo delavci iz predelovalnih dejavnosti, trgovine in agencijski delavci. Razlog je seveda znan – gre za posledico epidemije. Kaj pa prinaša čas po krizi na trgu dela?

Samo aprila brez dela ostalo več kot 14 tisoč ljudi

Najprej več odpuščenih, nato večjo fleksibilizacijo – se pravi: več pogodb za določen čas, več študentskega dela, je za Radio Slovenija poročala Urška Valjavec.

In plače? Na eni strani se bodo zaradi čakanja na delo na domu znižale, na drugi strani bodo zaradi dodatkov v določenih sektorjih višje. V povprečju pa ocenjujejo, da se bo rast bistveno umirila in da bodo plače stagnirale, napoveduje predstavnica Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Alenka Kajzer.

Vlada pripravlja tretji sveženj ukrepov – s področja trga dela je pričakovati subvencioniranje krajšega delovnega časa. Lahko bi sledili tujim zgledom in v vmesnem času čakanja na delo uvedli obvezno usposabljanje zaposlenih, predlagajo na Umarju.

Zmanjševanje razlik med skupinama

Dolgoročno pa bi bilo treba začeti zmanjševati razlike med redno zaposlenimi in samozaposlenimi, pravi profesor Marko Jaklič z ekonomske fakultete. "V tej krizi je bilo vidno, da je bilo najtežje pomagati ravno samozaposlenim. Po prvem juniju se govori o ukrepu o skrajšanem delovnem času, ampak ta ukrep se ne nanaša na samozaposlene in zaposlene za določen čas," opozarja.

Po Jakličevem mnenju se je treba bojevati proti razdvojenosti na trgu dela in čim bolj povezati skupini, da bi imeli enak status, enako varnost ter enake možnosti za napredovanje in izobraževanje. Gre za sistemske rešitve, ki jih je treba oblikovati s soglasjem vseh socialnih partnerjev.