Po Aerodromu Ljubljana bo vlada prodala še Telekom Slovenije, Novo Kreditno banko Maribor, Žito in Cinkarno Celje. Foto: BoBo
Po Aerodromu Ljubljana bo vlada prodala še Telekom Slovenije, Novo Kreditno banko Maribor, Žito in Cinkarno Celje. Foto: BoBo

Potem ko je Slovenski državni holding (SDH) s seznama 15 podjetij prodal tudi Aerodrom Ljubljana, na prodajo čakajo še Telekom Slovenije, Nova Kreditna banka Maribor, Žito in Cinkarna Celje. Do danes so Republika Slovenija in družbe v njenem posrednem ali neposrednem lastništvu - med drugim tudi SDH - za prodana štiri podjetja prejeli dobrih 210 milijonov evrov.

Koliko naj bi država še iztržila s prodajami drugih pomembnih podjetij s seznama, ni mogoče oceniti zaradi več razlogov, pojasnjujejo v SDH-ju. Kot je za Radio Slovenija poročala Simeona Rogelj, pa se ob tem postavlja vprašanje, kako najsmotrneje porabiti kupnino.

Denar naj ne bo namenjen tekoči porabi
Vsekakor naj denar ne bo namenjen tekoči porabi, opozarjajo ekonomisti. Če ne bo druge možnosti, naj se s kupnino pokrijejo dolgovi, ki si jih je država Slovenija nakopičila v zadnjih letih, še bolje pa bi bilo, da bi se denar vložil v donosne investicijske, razvojne in druge projekte, s katerimi bi poskrbeli za razvoj in ustvarjanje novih delovnih mest, pravi strokovnjak za področje konkurenčnosti Boštjan Ložar.

"Ključno je, koliko so učinkovite te investicije, ker če bomo investirali v neke stvari, ki ne bodo dale pravega donosa, lahko pomeni tudi, da bo stvar ista kot pri prelevitvi tega denarja v tekočo porabo, da bomo nekaj investirali, od tega ne bo učinka, denar bo pa porabljen," meni Ložar.

Pomembno je zavedanje, da so prodaje podjetij in z njimi prilivi denarja enkraten dogodek, zato je toliko pomembneje, da se denar pametno porabi, še opozarja Ložar.

Jaklič: Denar v sklad za pomoč podjetjem
Ekonomist Marko Jaklič z ljubljanske ekonomske fakultete pa meni, da bi bilo kupnine smiselno usmeriti v profesionalno upravljan sklad, ki bi podjetjem pomagal do ustrezne ravni kapitala, to bi bil eden izmed načinov oživljanja gospodarstva. O tem bi morali doseči politično soglasje in odločitev o visoko profesionalnem upravljanju oziroma plemenitenju sredstev, ki jih bomo dobili s prodajami podjetij, dodaja Jaklič.

"Ampak če nismo sposobni tega razvojnega zagona, tudi s pomočjo tega sklada, recimo mu tako, in še z mnogo drugimi dejavnostmi, potem je res najboljše, da odplačamo dolgove. Ampak veste, potem se znamo znajti v položaju, ko bomo brez dolgov, ampak revni kot cerkvene miši," opozarja Jaklič, ki dodaja, da bi moral takšen sklad, ki ga poznajo tudi v drugih državah, z denarjem podpirati predvsem slovenska podjetja, a ne tista, ki so v težavah.