Zdaj v državnih gozdovih delo opravlja 14 večjih koncesionarjev, teoretično pa se na razpis lahko prijavi več kot 600 pravnih oseb, kolikor je registriranih  za izvajanje del v gozdovih. Foto: Staša Lepej Bašelj
Zdaj v državnih gozdovih delo opravlja 14 večjih koncesionarjev, teoretično pa se na razpis lahko prijavi več kot 600 pravnih oseb, kolikor je registriranih za izvajanje del v gozdovih. Foto: Staša Lepej Bašelj

Na Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS bodo namreč v četrtek odpirali ponudbe podjetij, ki se bodo potegovala za pridobitev dela v državnih gozdovih.

Dva meseca pred začetkom delovanja nove družbe slovenski državni gozdovi, ki naj bi z gospodarjenjem vseh državnih gozdov in s prodajo lesa ustvarila 100 milijonov evrov prihodka, se na eni strani pri zdajšnjih izvajalcih del v državnih gozdovih stopnjuje negotovost glede ohranitve delovnih mest v prihodnje, na drugi strani pa naj bi politika v ozadju že postavljala svoje kadre na vodstvene položaje v tem novem državnem podjetju.

Novo podjetje lovišče za politično kadrovanje?
Nedavni odstop Julijana Rupnika z mesta direktorja družbe Slovenski državni gozdovi v javnosti ni vzbudil večje pozornosti. Vlada je namreč takoj za v. d. poslovodstva imenovala Miha Marenčeja, ta je bil predtem državni sekretar za gozdarstvo in je usklajeval zakon, s katerim so ustanovili državno gozdarsko podjetje, in dva pooblaščenca Boruta Meha in Zlatka Ficka. Kaj se je dogajalo v ozadju tega odstopa, uradno iz osebnih razlogov, lahko samo ugibamo.

Po nekaterih govoricah naj bi Rupnik ocenil, da ima premalo časa in premalo prostosti, da bi strokovno korektno lahko izpeljal tako zahtevno nalogo. Po nekaterih namigih pa naj bi k Rupnikovemu odstopu pripomogli tudi pritiski političnega kadrovanja, ki naj bi ne segali samo na vrh družbe, pač pa tudi na nižje ključne vodstvene položaje. Poslovodstvo naj bi v tem času pospešeno pripravljalo sistemizacijo delovnih mest in vse ostalo, kar je potrebno za tako zahtevno nalogo, to je prevzem upravljanja državnih gozdov po novem.

Na podjetje Slovenski državni gozdovi bo po programu, ki je bil posredovan v. d. poslovodje družbe prešlo 38 javnih uslužbencev Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Trenutno še ne vedo, kje in kaj bodo delali.

Bitka s časom
Postopek izbire je dvofazen. Šele v drugi fazi bodo ponudniki na konkretna delovišča pridobili delo, pri tem bo odločilno vlogo igrala najnižja cena. Če je za podjetja, ki že delajo v državnih gozdovih, politično kadrovanje pričakovano, pa so predstavniki koncesionarskih družb, ki bodo morale s 30. junijem vse delo v državnih gozdovih izpustiti iz rok, predvsem razočarani, da politike ne zanima, kaj bo z ohranitvijo njihovih delovnih mest.

Ponudbo za izvajanje del v državnih gozdovih je oddalo tudi podjetje GG Maribor. "Dejstvo je, da s 30. 6. moramo zaključiti obstoječa dela v okviru koncesijske pogodbe. Kaj bo po 1. 7. Je popolna negotovost. Bomo dela sploh pridobili, v kakšnem obsegu, v kakšnih rokih? Vsa ta vprašanja so vezana na bodočo organiziranost družbe in realen razmislek je, da se GG Maribor likvidira. V našem podjetju je zaposlenih skoraj 100 sodelavcev in preživeti mesec ali več brez dela je praktično nemogoče. Stroški nastajajo kljub temu, plače je treba izplačevati, prav tako ostale prispevke in dajatve in tu se zadeva zelo hitro ustavi. Mi več kot meseca ne bi mogli preživeti v negotovosti in brez ustreznega zaslužka," pravi njihov prokurist Martin Nose.

"Pričakujemo lahko anarhijo na terenu"
Zdaj v državnih gozdovih delo opravlja 14 večjih koncesionarjev, teoretično pa se na razpis lahko prijavi več kot 600 pravnih oseb, kolikor jih je registriranih za izvajanje del v gozdovih. V prvi fazi gre samo za preizkus usposobljenosti, edina zahteva pa je, da ima podjetje ali dopolnilna dejavnost najmanj enega zaposlenega, ki ima vsaj nacionalno poklicno kvalifikacijo (NPK). Šele v drugi fazi bodo potem usposobljeni izvajalci v okviru gozdnogospodarskih območij lahko pridobili konkretna dela. Glavno merilo pri tem bo najnižja cena.

Direktor podjetja Gozd Dušan Gradišar z žalostjo opazuje dogajanje, ki po njegovem mnenju kaže na neznanje in nerazumevanje za težave, ki lahko nastanejo. Po 1. juliju pričakuje anarhijo na terenu: "Kaotično stanje bi lahko preprečili, če bi poznali področje gospodarjenja z gozdovi in bi se zadeve lotili strokovno."

K temu Nose dodaja, da je "postavitev podjetja, ki bo gospodarilo z vsemi državnimi gozdovi, zahteven projekt, ki ne bi smel biti samo političen, pač pa predvsem strokoven".