V uredništvu smo prišli do tajne različice poročila, ki razkriva, da je Banka Slovenije jeseni leta 2013 upravi NLB-ja posredovala štiri sezname komitentov in od banke zahtevala, naj jih uvrsti na seznam terjatev podjetij za prenos na DUTB. Foto: BoBo
V uredništvu smo prišli do tajne različice poročila, ki razkriva, da je Banka Slovenije jeseni leta 2013 upravi NLB-ja posredovala štiri sezname komitentov in od banke zahtevala, naj jih uvrsti na seznam terjatev podjetij za prenos na DUTB. Foto: BoBo
Tomaž Vesel
Predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel je povedal, da so se pri reviziji soočili "s pomanjkanjem dokumentacije, celo neobstojem dokumentacije, ki bi pokazala neko ekonomsko logiko oziroma utemeljitev prenosa katerega podjetja na DUTB". Foto: BoBo
Kdo je narekoval prenos slabih terjatev?

To je v reviziji upravljanja terjatev NLB-ja že novembra ugotovilo tudi Računsko sodišče, a je revizija še danes zaradi poslovne tajnosti počrnjena.

"Ugotovili smo, da je bilo nekaj podjetij, ki sploh niso izpolnjevala kriterijev za nedonosne terjatve ali pa so celo redno odplačevala svoje obveznosti, niti ni bilo neke posebne utemeljitve, da bi lahko prišla v položaj, ko bi bile lahko njihove terjatve nedonosne, pa so bile na iniciativo različnih posameznikov ali institucij celo prenesene na DUTB, brez tega osnovnega formalnega kriterija." S temi besedami je predsednik Računskega sodišča novembra lani pospremil izid Revizijskega poročila o uspešnosti upravljanja z nedonosnimi terjatvami NLB-ja. (Klik za povezavo.)

V uredništvu smo prišli do tajne različice poročila, ki razkriva, da je Banka Slovenije jeseni leta 2013 upravi NLB-ja posredovala štiri sezname komitentov in od banke zahtevala naj jih uvrsti na seznam terjatev podjetij za prenos na DUTB. Seznami, poimenovani po prvih črkah abecede, so bili NLB-ju na različne dneve izročeni po elektronski pošti ali na usklajevalnih sestankih, ki jih je med poslovnimi bankami koordinirala centralna banka. Navodila, kaj naj poslovne banke uvrstijo na seznam, naj bi neuradno bančniki prejemali tudi po telefonu. "Soočili smo se s pomanjkanjem dokumentacije, celo neobstojem dokumentacije, ki bi pokazala neko ekonomsko logiko oziroma utemeljitev prenosa katerega podjetja na DUTB - za kar veliko podjetij gre tukaj. Zelo veliko je bilo neke neformalne komunikacije, elektronskih sporočil," je dejal predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel.

Jutri v Dnevniku razkrivamo, po kakšnih vrednostih so odločevalci prenesli terjatve podjetij, kar je še dodatno poglabljalo bančno vrzel, ki so jo krpali davkoplačevalci.

NLB določenih komitentov, ki jih je na seznamu za prenos terjatev želela videti centralna banka, sprva ni uvrstil na seznam, a so se ti spet znašli na končnem seznamu. Kot ugotavlja Računsko sodišče, so se seznami oblikovali netransparentno, saj ni razvidno, kdo izmed usklajevalcev seznama, kdaj in zakaj je sprejel odločitev o (ne)uvrstivi komitentov na prenosni seznam. V uredništvu smo pridobili NLB-jev interni seznam komitentov, s katerega je razvidno, kako so na željo Banke Slovenije seznam dopolnili z 71 komitenti. Pri večini dodanih komitentov ni določen ali razpoznaven formalni razlog uvrstitve (na primer slabo posojilo, posojilo podjetju iz tvegane dejavnosti ...). NLB je tako imel možnost na seznam uvrstiti tudi terjatve oz. komitente, ki ne izpolnjujejo formalnih pogojev za prenos. Torej tudi takšne komitente, ki bi svoja posojila odplačevali ali je z njimi že sklenil dogovore o poplačilu.

Banka Slovenije: Seznama nismo sestavljali mi
Na Banki Slovenije zanikajo, da bi od poslovnih bank zahtevali prenose za konkretna podjetja, še manj, da bi sestavljali sezname. "Vloga Banke Slovenije pri sestavljanju končnega seznama (šlo je za dinamičen proces, v katerem so se medsebojno usklajevale banke), je bila izključno podporna, koordinacijska. Preverjala je upoštevanje zakona in uredbe, nikoli pa ni zahtevala, da naj se na seznam uvrsti ali s seznama izvzame neka konkretna terjatev ali delež - razen seveda kot predlog v omenjeni vlogi koordinatorice bank," pojasnjujejo na centralni banki in dodajajo: "Ne gre za "liste BS" - gre za sezname, ki so jih medsebojno usklajevale tri banke (24. 10. 2013 je na Banki Slovenije potekal zadnji usklajevalni sestanek predstavnikov vseh treh bank), Banka Slovenije pa je opravljala vlogo koordinatorja v smislu horizontalne podpore izvrševanju ciljev ZUKSB-ja in vladne Uredbe. Konkretnih podjetij ne moremo komentirati, izpolnjujejo pa prej omenjene kriterije za prenos."

Prihodnje upravljanje in povezane osebe
Okvir za prenos terjatev z bank na DUTB je bil določen z Zakonom o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB). Katere terjatve oziroma premoženje bank se lahko prenesejo na DUTB, je podrobneje določila vlada marca 2013 z Uredbo o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank. Ta dovoljuje, da se med tvegane postavke uvrstijo tudi tiste terjatve, ki bi povečale učinkovitost prihodnjega upravljanja terjatev na DUTB-ju. "To pomeni, da se je sledilo cilju, da bi se na DUTB prenesle terjatve enega komitenta pri vseh treh bankah ali terjatve celotne skupine povezanih oseb, kar bi DUTB-ju zagotovilo vlogo ključnega upnika. Zato je bilo nujno, da so banke sezname usklajevale, zaradi tega recimo je neka banka na seznam uvrstila tudi terjatev, čeprav je bila denimo nižja od 500.000 evrov - če sta ostali banki na seznam uvrstili terjatev do istega podjetja, ki je bila višja od 500.000 evrov, kar je kot kriterij določala Uredba," pojasnjujejo v Banki Slovenije.

S pridobljenega seznama NLB-ja je razvidno, da je Banka Slovenije predlagala prenos tako imenovanih povezanih oseb podjetij iz skupin ACH-ja, Avtotehne, DZS-ja, Save, Istrabenza, Perspektive, Goričan, Kraterja, Aera, itd. Četudi je bilo posamezno podjetje znotraj skupine zmožno odplačati posojilo ali je imelo zanj ustrezno zavarovanje, je bilo lahko zgolj zaradi kriterija povezane osebe po zakonu o gospodarskih družbah, določeno za prenos.

Kriminalisti na delu
Ali ima prav Računsko sodišče, ki bedi nad porabo javnega denarja - spomnimo, za sanacijo smo davkoplačevalci namenili 4,7 milijarde evrov -, ali Banka Slovenije, ki je sanirala bančni sistem, bo v prihodnosti zadnjo najverjetneje rekla sodna oblast. Računsko sodišče je nepočrnjeno verzijo revizijskega poročila, ki vsebuje tudi prenosne vrednosti terjatev že novembra posredovalo organom pregona, saj je menilo, da postopanje odločevalcev v procesu sanacije slovenskega bančnega sistema kaže na sume več kaznivih dejanj. Nacionalni preiskovalni urad, kot je znano, sicer že dalj časa vodi preiskavo postopkov sanacije domačih bank, zaradi česar je poleti opravilo tudi hišne preiskave na sedežih poslovnih bank in Banke Slovenije.

Kdo je narekoval prenos slabih terjatev?