Prvi ukrepi za pomoč delodajalcem, s katerimi naj bi ohranili delovna mesta in podjetjem pomagali, da imajo delavce na razpolago, takoj ko bodo proizvodnjo znova zagnali v polnem obsegu, so bili sprejeti spomladi po prvi razglasitvi epidemije.

Najprej je bil uveljavljen ukrep subvencioniranja čakanja na delo na domu, nato pa junija še ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. Oba bosta veljala najmanj do konca tega leta, vlada pa ju nato lahko še podaljša. Do zdaj sprejetih pet protikoronskih svežnjev ukrepov je poleg tega podjetjem ponudilo še druge oblike pomoči.

Nekatera podjetja bodo morala kljub ukrepom še vedno odpuščati

Po oceni vlade se je tako ohranilo skoraj 300.000 delovnih mest. Temu pritrjuje tudi Bojan Ivanc, analitik z Gospodarske zbornice Slovenije.

"Vladni ukrepi, ki so v veljavi, znižujejo število ogroženih delovnih mest," je povedal za STA. A vlada je medtem vnovič razglasila epidemijo covida-19 in Ivanc meni, da bodo morala nekatera podjetja v storitvenih dejavnostih še vedno odpuščati, ker jim nastajajo določeni fiksni stroški, pa tudi ocenjujejo, da se bo pandemija zavlekla in bo dalj časa negativno vplivala na njihovo poslovanje. "Ocenjujemo, da je kljub veljavnim ukrepom ogroženih okoli 5000 delovnih mest v obdobju treh mesecev," je dodal.

Nekaj podjetij bo sicer verjetno povečalo zaposlovanje takrat, ko se bo znova pojavilo povpraševanje po njihovih storitvah. Po Ivančevih besedah gre predvsem za družbe, ki zaposlujejo manj kvalificirano delovno silo.

Omejitvene ukrepe Ivanc sicer podpira. "Druga plat medalje pa je, da so s tem prizadete tudi gospodarske dejavnosti, predvsem tiste, ki se omejitvenim ukrepom ne morejo prilagoditi, ali pa strah pred okužbo potrošnike odvrača od uporabe storitve," je dodal.

Zato posledice omejitvenih ukrepov najbolj občutijo v storitvenih dejavnostih, kot so turizem, catering, javni transport potnikov, trgovina z naftnimi derivati, fitnesi ter organizacija kulturnih, kongresnih, športnih in drugih dogodkov. Vseeno so aktualni ukrepi v večini držav manj strogi kot spomladi, ker je stroka spoznala, da uvedba splošnih omejitev ni vedno učinkovit način zajezitve epidemije, je dejal Ivanc.

Sogovornik vidi tudi nevarnost, da se bo prav tako poslabšalo stanje v predelovalnih dejavnostih, kjer so septembra že nadomestili velik del padca iz spomladanske ustavitve javnega življenja. Upad bi izviral iz manjših izvoznih naročil in tudi slabše dosegljivosti zaposlenih zaradi večje pojavnosti bolniške odsotnosti, je pojasnil.

Poziv delodajalcem k zagotovitvi varnega delovnega okolja

Zaradi številnih ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa pa so se s posebnim pozivom oglasili tudi na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Delodajalci naj zaposlenim v teh okoliščinah v skladu s priporočili medicine dela omogočijo varno delovno okolje, so poudarili.

Če je to mogoče, naj jim omogočijo delo od doma, v nasprotnem pa naj zagotovijo razmere, ki bodo preprečile okužbo na delovnem mestu. Na ZSSS-ju poudarjajo označitev delovnih mest, kjer obstaja tveganje za stik s potencialno okuženimi ljudmi. "Na teh delovnih mestih naj delodajalec delo reorganizira tako, da bo zagotovljena varnostna razdalja najmanj 1,5 metra. S teh delovnih mest naj premesti zaposlene, ki sodijo v skupino rizičnih delavcev zaradi zdravstvenih razlogov in/ali starosti," so še navedli.

Delodajalec mora imeti pripravljen načrt za pravilno ukrepanje v primeru okužbe

Prav tako jim mora delodajalec med drugim zagotoviti pravočasne in kredibilne informacije ter nasvete in jasna navodila o ukrepih za preprečevanje okužbe ter ravnanju v primeru okužbe. Kot so poudarili na zvezi sindikatov, je pomembno, da ima delodajalec pripravljen načrt za pravilno ukrepanje v primeru potrjene okužbe ter oblikuje krizno ekipo, ki bo določala, uravnavala in spremljala dejavnosti.

Opozorili so tudi na pojave tesnobe med zaposlenimi zaradi vpliva epidemije na varnost, zdravje in blaginjo delavcev in njihovih družin. "Sodelavkam, sodelavcem in sebi pomagajmo z vzpostavljanjem različnih oblik medsebojne pomoči, na primer z oblikovanjem podpornih skupin za obolele in sodelavce v (samo)izolaciji," so zapisali in pozvali k solidarnosti ter odgovornosti.