Foto: Shutterstock
Foto: Shutterstock
Vlada sprejela predlog petega protikoronskega svežnja in zakon o demografskem skladu

Podrobnosti petega svežnja protikoronskim ukrepov (PKP5), ki jih je sprejela vlada, je na novinarski konferenci predstavil minister za delo Janez Cigler Kralj. Gre za nadaljevanje dosedanjih ukrepov, saj se ukrepi iz četrtega svežnja končujejo konec meseca. PKP5 nekaj ukrepov podaljšuje, uvaja pa nekatere nove. Čistopis zakona je v pripravi, do ponedeljka bo še odprt za dopolnitve.

Čakanje na delo za vse panoge

Pomoč delodajalcem v vseh panogah v obliki čakanja na delu in temeljni dohodek za samozaposlene sta namenjena tistim, ki bodo imeli zaradi posledic pandemije covida-19 vsaj 30-odstotni padec prihodkov glede na letu 2019. Do zdaj je bil ta pogoj postavljen na 10-odstotni upad. Vsi ukrepi bodo podaljšani do 31. decembra 2020 z možnostjo podaljšanja do junija 2021.

Samozaposlenim nadomestilo za karanteno

Za samozaposlene in mikropodjetja se uvajajo začasni ukrepi v obliki mesečnega temeljnega dohodka. Ta znaša 700 evrov na mesec, s prispevki, ki bi jih država krila, pa znese 1.100 evrov na mesec. Prav tako bo država nadomestila izpad prihodka samozaposlenim, ki jim bo odrejena karantena. Za ta čas bodo prejeli 250 evrov. Ukrep bo začel veljati 1. oktobra.

Višje nadomestilo za varstvo otroka v primeru višje sile

Od 1. septembra dalje pa bodo starši otrok do vključno 5. razreda osnovne šole, ki jim je odrejena karantena, za varstvo prejeli 80 % nadomestila plače za poln delovni čas. Do zdaj je veljalo, da jim pripada le 50 %. Starši bodo prav tako v primeru odrejene karantene za predšolskega otroka oproščeni plačila vrtca za ta čas.

V sredo 122 novih okužb, dve smrti. Okužbe se širijo na zasebnih druženjih.

Prerazporejanje zaposlenih, financiranje zaščitne opreme

V domovih za starejše in drugih izvajalcih socialnovarstvenih storitev in zdravstvenih dejavnosti bo zdaj omogočena začasna razporeditev zaposlenih. Uvajajo se dodatek za neposredno delo z uporabniki v sivih in rdečih conah. Ta bo znašal 20 odstotkov glede na plačo.

Za zagotavljanje finančne vzdržnosti domov za starejše bo država financirala zaščitno opremo za omejevanje okužbe ter krila stroške izpada prihodkov zaradi nezasedenih zmogljivosti.

Iz zdravstvene blagajne tudi zasebnikom

Med ključnimi ukrepi je tudi reševanje čakalnih vrst v zdravstvu. Odprli bodo možnost financiranja iz zdravstvene blagajne vsem izvajalcem, ki imajo registrirano zdravstveno dejavnost, torej tudi zasebnim.

To je bila ena od stvari, ki je razburila sindikate. Predčasno so zapustili zadnja usklajevanja socialnih partnerjev. Jim je pa šla vlada vseeno nekoliko naproti in iz predloga izločila predloge glede dodatkov za določene skupine zaposlenih v zdravstvu zunaj sistema plač v javnem sektorju.

Minister: Usklajena večina ukrepov

Po besedah ministra Janeza Ciglerja Kralja so s socialnimi partnerji uskladili 4/5 ukrepov. Predlog bo šel v nujni postopek v državni zbor prihodnji teden, ukrepi pa naj bi začeli veljati 1. oktobra.

Kaj prinaša peti sveženj ukrepov?

Tanja Fajon poziva vlado k jasnemu naboru ukrepov

Voditeljica SD-ja Tanja Fajon je pozvala vlado, naj za zajezitev epidemije pripravi zelo jasen nabor ukrepov. Meni, da zaradi nejasne komunikacije vlade in političnih namesto strokovnih odločitev med ljudmi naraščata strah in nemir. Opozorila je tudi na slabo dostopnost ljudi do zdravnikov, kar je po njenih besedah nesprejemljivo. V prvi polovici letošnjega leta je bilo skoraj 31.000 manj akutnih bolnišničnih obravnav kot v podobnem obdobju lani. Kot dodaja, se je že v prvem valu epidemije izkazalo, kako zelo pomembno je javno zdravstvo. Tudi v rebalansu proračuna bi bilo po njenem mnenju treba več sredstev nameniti temu področju.

Levica: Stopnjuje se privatizacija zdravstva

V Levici pa opozarjajo na nevarnost privatizacije zdravstva. "Že tisti razpis, ki ga načrtuje ministrstvo za zdravje in skuša vključiti vse zasebnike v javno zdravstveno mrežo, pomeni korak k temu, peti protikoronski paket pa to še stopnjuje," je bil kritičen poslanec Matej T. Vatovec. Problem Vatovec vidi tudi v posegu v enotnost plačnega sistema, kjer bo očitno peščica najbolj plačanih v zdravstvu dobila še višje nagrade, medtem ko bodo srednje medicinske sestre, medicinske sestre in ostalo osebje dobili zelo majhne dodatke za opravljeno delo. Ukrep, ki gre na škodo ljudi, je po njegovem mnenju tudi ta, da bodo ljudje bodo s 1. oktobrom ostali brez nadomestil za plače zaradi karanten.

Delodajalci večinoma zadovoljni

Delodajalci so s predlogom petega protikoronskega zakona, ki ga je vlada potrdila v sredo, večinoma zadovoljni, saj je upoštevala večino njihovih predlogov. Kot so poudarili v OZS, pričakujejo, da bo vlada tudi v končni različici besedila zakona obdržala vse pozitivne ukrepe za gospodarstvo.

"Veseli nas, da je vlada v petem protikoronskem paketu upoštevala večino naših predlogov. V tem trenutku je pomembno, da pomagamo slovenskemu gospodarstvu, ter da ohranimo delovna mesta in podjetja," je po navedbah Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) poudaril njen predsednik Branko Meh.

V OZS izpostavljajo, da je vlada na njihovo pobudo poskrbela tudi za samozaposlene. Ti naj bi tako do konca letošnjega leta prejemali mesečni temeljni dohodek v višini 1100 evrov z možnostjo podaljšanja za šest mesecev. Pogoj je 30-odstotni upad prihodkov. "Prav tako je vlada ugodila našemu predlogu, da se ukrep čakanja na delo podaljša do konca leta za vse panoge z možnostjo podaljšanja za šest mesecev," so dodali.

Želijo pa si, da bi bili do povračila plače v primeru karantene otrok upravičeni tudi samozaposleni. "Tudi samozaposleni imajo otroke, v primeru karantene otrok pa ostanejo brez prihodkov, zato predlagamo, da se tudi njim zagotovi ustrezno nadomestilo," je poudaril Meh.

V OZS-ju poudarjajo, da je posledica njihove pobude tudi ukrep povračila nadomestila plače delodajalcem za čas odrejene karantene delavcu. Pozdravljajo pa tudi nov ukrep, da delavec enkrat letno za tri dni bolniške odsotnosti ne potrebuje bolniškega lista, strošek nadomestila plače pa nosi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Z vsebino predloga petega protikoronskega zakona so pretežno zadovoljni tudi v Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS). Kot je dejal generalni sekretar združenja Jože Smole, razumejo tudi hitenje vlade, saj je treba nekatere ukrepe čim prej uveljaviti. Smole je med ukrepi, ki jih posebej pozdravljajo, izpostavil podaljšanje čakanja na delo. Pričakovano pa so v ZDS nezadovoljni s tem, da vlada ni zamrznila rasti minimalne plače.

ZSSS: Nismo dobili čistopisa predloga zakona

Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič pa je za STA opozorila, da sindikati niso dobili čistopisa predloga zakona.

Predlog ostaja odprt do ponedeljka. Možnost dodatne razprave socialnih partnerjev sicer ostaja pod vprašajem, saj za zdaj ni jasno, kdaj bo potekala naslednja seja Ekonomsko-socialnega sveta.

Peti sveženj protikriznih ukrepov