Večja izguba, višja pomoč. Foto: BoBo
Večja izguba, višja pomoč. Foto: BoBo

Domači gostje so sicer omilili izpad prihodkov zaradi odsotnosti tujih v poletni sezoni, toda s padcem temperatur se ohlajajo tudi optimistične napovedi, da je najhuje mimo. 21. septembra se je gostincem skrajšal obratovalni čas, od 9. oktobra sprejemajo manj gostov, saj lahko postrežejo le tiste, ki sedijo, ob tem, da se je zaradi večje razdalje število miz moralo skrčiti.

Kaj kmalu pa jim grozi tudi popolno zaprtje, če bodo številke novookuženih, hospitaliziranih in bolnikov na intenzivni negi dosegle parametre, ki jih je za aktivacijo omejitvenih ukrepov iz tretjega svežnja določila vlada.

"Ne gre samo za to, kaj se dogaja zdaj, gre za to, kar se dogaja že celo leto," je za MMC opozoril direktor Turistično-gostinske zbornice Slovenije Fedja Pobegajlo in napovedal zavzemanje za selektivno dodeljevanje pomoči, ki so se ga lotili.

Kot pravi, je bilo čakanje na delo zelo pozitiven ukrep, podjetja to intenzivno uporabljajo in veseli so, da je vlada prisluhnila in ga podaljšala do konca leta, z možnostjo še šestmesečnega podaljšanja. Člani zbornice so bili veseli tudi turističnih bonov, a sogovornik pravi, da ukrep ni bil univerzalen, ampak se je zelo različno odrazil. Obala, terme, gorske občine so bile zadovoljne, v mestnih občinah pa je bilo zelo malo učinka. Iz tega ukrepa pa je bil sploh izvzet določen segment turizma: agencije, cateringi, vse tisto, kar je povezano z letalskim turizmom, dodaja.

Selektivna pomoč

"Zdaj je prišlo do tega, da so podjetja v zelo različnem položaju, zato smo na vlado zdaj usmerili predlog pomoči, ki gre v smer izdelave lestvice, po kateri naj bi več pomoči prejele tiste družbe, ki imajo večji izpad prihodkov. Se pravi, da ne bi šlo vsem enako, ampak bi pomoč v podjetja prišla po določenih merilih, te sicer še usklajujemo," je pojasnil.

Ob napovedi novih omejitev poudarja, da ima varovanje zdravja sicer prednost, a vseeno si želijo sprejemljivih rešitev tudi za turistično gospodarstvo.

Lahko domači gost res reši slovenski turizem? Težko.

"Kajti ponovni izpad prihodkov ali celo poslovanja bi po našem mnenju res zelo veliko podjetij pripeljal na sam rob preživetja," pojasnjuje. Posledic vnovičnega zaprtja, ki grozi gostinskim lokalom v tretjem svežnju oranžne faze, sicer ne želi vnaprej komentirati: "Kaj bo, če bo, ko bo ... To bomo še videli, lahko rečem le, da si želimo čim večjega obsega poslovanja ob upoštevanju zaščitnih ukrepov, vsa dodatna omejevanja bi imela lahko zelo velike posledice. Zlasti nas skrbi zaposlenost, saj je kljub do zdaj sprejetim ukrepom pomoči prišlo do izgube številnih delovnih mest in res si ne želimo, da bi se ta trend še nadaljeval."

Sklicuje se namreč na uradne podatke zavoda za zaposlovanje in opozarja, da je bilo od razglasitve epidemije sredi marca pa do konca septembra v gostinsko-turistični panogi izgubljenih kar 8000 delovnih mest. Zato zdaj predlagajo dodatne ukrepe pomoči, da bi se to zajezilo.

Zavzemajo se torej, da se ukrepi ne sprejemajo več za vse enako – višjo pomoč predlagajo za tista podjetja, ki so bila bolj prizadeta, in nižjo tistim, ki so bila manj. Najprej želijo pomagati najbolj prizadetim v panogi, tistim, ki res občutijo največje posledice koronakrize, pravi Pobegajlo – to so mestni hoteli, turistične agencije kljub vrednotnicam, del gostinstva, cateringi, našteva.

"Merilo je izpad prihodkov v primerjavi z lanskim letom. Točnih odstotkov pa še ne morem navesti, saj lestvica torej še ni natančno definirana in predloge še usklajujemo," pojasnjuje. Izpad prihodkov bo treba dokazati preko uradnih prihodkov, ki so na voljo.

Kaj pomeni pomoč z obratnimi sredstvi?

Tej panogi bo treba z ukrepi pomoči malce bolj pristopiti nasproti, pravi tudi predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Blaž Cvar. "Ker do zdaj tudi za nazaj kakšne posebne pomoči za gostinstvo še ni bilo, razen teh splošnih ukrepov za pomoč zaposlenim," opozarja gostinec, ki poudarja, da jih je strah predvsem ponovnega zaprtja.

22.30 je odbila, zadnja "runda" bi gostince lahko pogubila

"Najprej seveda rešujemo delovna mesta, vemo pa tudi, da je vsak posameznik, ki se je odločil za gostinstvo, v to panogo moral nekaj vlagati. Najetih je mnogo posojil in tukaj bo država morala poskrbeti za poroštva do bank, da bo vsaj nek moratorij na vračanje teh mesečnih obrokov, morda zamrznitev posojil. In tudi za te stalne stroške – položnice namreč prihajajo tudi, ko so lokali zaprti. Plačevanje bi se lahko prestavilo na čas, ko bodo spet obratovali," meni.

Prejšnji teden so mnogi zastrigli z ušesi ob sporočilu, da bo država pomagala z obratnimi sredstvi. Obratna sredstva podjetja so sredstva, ki niso osnovna sredstva oziroma niso knjižena kot osnovna sredstva podjetja. Obratna sredstva podjetja so npr. plače, stroški za zunanje izvajalce, material, tekoče poslovanje ...

Ministrstvo bo predvidoma še jeseni objavilo Javni poziv za sofinanciranje obratovalnih stroškov podjetjem v gostinstvu in turizmu v času epidemije covida-19 v višini 10 milijonov evrov. Ukrep je namenjen sofinanciranju obratovalnih stroškov podjetjem v gostinstvu in turizmu v času epidemije, in sicer v obdobju od 15. marca do 31. maja, ko so bila podjetja zaradi odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom močno prizadeta in praktično niso ustvarjala prihodkov.

Do sredstev bodo upravičena mikro-, mala in srednje velika podjetja, ki so gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki in zadruge s področja gostinstva in turizma, ki svojo glavno dejavnost ustvarjajo v dejavnostih Gostinska nastanitvena dejavnost, Restavracije in gostilne, Dejavnost potovalnih agencij, Dejavnost organizatorjev potovanj, Organiziranje razstav, sejmov, srečanj, Umetniško uprizarjanje in Spremljevalne dejavnosti za umetniško uprizarjanje.

Posamezno podjetje lahko prejme sofinanciranje do 10.000 evrov, so razložili na ministrstvu.

Kako omejitve vplivajo na gostinstvo in turizem?

"To je ukrep, ki ga je vlada obljubljala že od meseca maja in s tem pokrivamo komaj stvari za nazaj – torej stalne stroške za marec, april in delno maj. Torej tukaj ne govorimo o škodi, ki se panogi povzroča z zdajšnjim omejevanjem obratovanja, s tem bomo pokrivali šele škodo, ki je bila storjena spomladi," pa ob tem opozarja Cvar. "Nekaj, kar so že obljubili, pa še niso izpolnili," pravi.

O novi škodi, ki bo najverjetneje nastala že zelo kmalu, v panogi nočejo niti razmišljati. Ne vedo, ali bo zaprtje trajalo teden ali dva, morda mesec, celo več. Bojijo se predvsem zaprtja med veselim decembrom, ki je vedno dobro napolnil blagajne. "Ko bomo s tem soočeni, bomo videli, kaj bomo morali predlagati ali pa morda zahtevati," glede nadaljnje pomoči napoveduje Cvar.

Koronakriza je zdesetkala gostinsko-turistično panogo. Foto: BoBo
Koronakriza je zdesetkala gostinsko-turistično panogo. Foto: BoBo

Kaj je že prišlo prav ...

Obrnili smo se tudi na gospodarsko ministrstvo in vprašali, kako so že in kako še nameravajo pomagati tej prizadeti panogi, poleg že omenjenih obratnih sredstev ...

Peti protikoronski sveženj pomoči je še v obravnavi v DZ-ju, štirje so že bili sprejeti, turistično gospodarstvo pa je od tam največkrat koristilo naslednje ukrepe: povračilo nadomestila plač za delavce na čakanju (49 odstotkov); turistični boni (49 odstotkov); oprostitev plačila prispevkov pokojninskega in invalidskega zavarovanja za delodajalca in delojemalca ter 200 evrov kriznega dodatka za delavce, ki so delali v času epidemije (25 odstotkov); mesečni temeljni dohodek (23 odstotkov); nadomestilo za čakanje na delo za junij 2020 (22 odstotkov); zamik rokov za predložitev davčnega obračuna akontacije dohodnine in letnih poročil AJPES (21 odstotkov); podaljšanje trajanja ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo (20 odstotkov); odlog plačila kreditojemalcem za 12 mesecev (20 odstotkov); možnost delnega nadomestila plače v primeru začasnega čakanja na delo ter odlog plačila prispevkov za tri mesece (20 odstotkov).

Merilo za pomoč bi bil izpad prihodka glede na lani. ioto: BoBo
Merilo za pomoč bi bil izpad prihodka glede na lani. ioto: BoBo

Poleg ukrepov, sprejetih v protikoronskih svežnjih, so bile izvedene za področje gostinskega in turističnega sektorja tudi prilagoditve obstoječih finančnih ukrepov in uvedeni nekateri novi, kot so: posojilni sklad za turizem, garancije za bančne kredite s subvencijo obrestne mere, subvencije za nakup zaščitne opreme, brezobrestni krediti do 50.000 evrov za izboljšanje likvidnosti malih in srednjih podjetij za področje turizma in gostinstva ter cestnega prevoza, neposredno financiranje podjetij v času epidemije – posojila za podjetja od 100.000 do 12 milijonov evrov ter financiranje poslovanja omenjenih podjetij z omilitvijo pogojev pri potrpežljivih posojilih SID banke, so našteli za MMC.

... in kaj še bo?

Slovenski podjetniški sklad ima posebej za to oblikovano posojilno linijo, kjer lahko mala in srednja podjetja pridobijo posojilo covid-19 v vrednosti od 5.000 do 50.000,00 evrov, brez obresti in brez stroškov odobritve, so opozorili na razpis.

Od petka so na voljo tudi mikroposojila covid-19 iz naslova evropskih sredstev, ki bodo tem podjetjem, ne glede na področje delovanja, omogočila ugodnejša posojila do 25.000 evrov, podjetje pa lahko dobi tudi po več takšnih mikroposojil, dodajajo.

Podjetja se prijavijo na različne javne razpise, še poudarjajo na ministrstvu.