Večina ameriških korporacij je v tretjem letošnjem četrtletju poslovala bolje od pričakovanj (ta so bila sicer postavljena precej nizko), na optimizem, ki zadnje čase vlada na Wall Streetu, pa vplivata tudi tretje zaporedno Fedovo znižanje obrestne mere (temu so sledile hipotekarne obresti, ki so bile pred letom dni za desetletno posojilo v ZDA skoraj petodstotne, zdaj pa so 3,75-odstotne) in napredek v reševanju trgovinske vojne. Kitajska naj bi bila uspešna pri zahtevi, da Trump odpravi vsaj del carin, ki jih je septembra uvedel na 125 milijard kitajskega blaga, in da odpravi prepoved poslovanja s kitajskim tehnološkim velikanom Huaweiem. Vse to bi bil del prve faze trgovinskega sporazuma, ki naj bi ga Washington in Peking podpisala še ta mesec.

Prvi mož Boeinga se je odrekel bonusom
Elitni delniški indeks Dow Jones je včeraj segel vse do 27.559 točk, kar je posledica dobre predstave delnic finančnih podjetij in tudi več kot dvoodstotne podražitve Boeingovih delnic. Predsednik uprave Dennis Muilenburg se je namreč odpovedal bonusom za letošnje in prihodnje leto, potem ko je podjetje utrpelo veliko škodo ob dveh nesrečah letala 737 max. Tudi cene nafte so šle navzgor, brent je pridobil skoraj odstotek, na najvišji točki je bil nad 63 dolarji za 159-litrski sod. Ker so vlagatelji znova naklonjeni tveganim naložbam, je zlato včeraj utrpelo enega največjih letošnjih padcev in zdrsnilo za skoraj dva odstotka, na 1.479 dolarjev za 31,1-gramsko unčo.

V prihodnjem desetletju nizek donos klasičnega portfelja
Če ne bo kakšnih pretresov (tako kot lani decembra), bo leto 2019 za newyorške borznike imenitno. Do zdaj je Dow Jones pridobil 18 odstotkov, S&P in Nasdaq več kot 20 odstotkov. To so nadpovprečni donosi, ki jih je v prihodnje nerealno pričakovati. Pri banki Morgan Stanley menijo, da bo prihodnje desetletje postreglo s klavrnimi donosi tako na obvezniškem kot na delniškem trgu. Portfelj, sestavljen iz 60 odstotkov delnic in 40 odstotkov obveznic, naj bi tako v prihodnjih desetih letih prinesel le okoli štiriodstotno letno donosnost. V študiji so upoštevali zgodovinske podatke in izračunali, kaj trenutna vrednotenja pomenijo za prihodnje donose. "Težava" je v tem, da je newyorški trg že desetletje v bikovskem trendu (v tem obdobju je S&P letno porasel za 13,8 odstotka), ob poplavi poceni denarja pa niso visoko ovrednotene le delnice, ampak tudi obveznice. Rešitev? Morgan Stanley svetuje britanske delnice (Londonska borza naj bi bila zgodovinsko podcenjena glede na preostale trge) in obveznice držav v razvoju, denominirane v dolarjih ali evrih.

Buffett kot banke: sedi na denarju
Da je v teh časih res zahtevno vlagati denar in prihranke, dokazuje primer slovitega vlagatelja, 89-letnega Warrena Buffetta. Njegov finančni holding Berkshire Hathaway je imel v tretjem četrtletju v svojih bilancah kar za 128 milijard dolarjev gotovine, kar je 5,6 milijarde več kot četrtletje prej. Ni povsem jasno, zakaj Berkshire kopiči toliko denarja, analitiki se predvsem sprašujejo, zakaj v večji meri ne odkupuje lastnih delnic, kar je bila v zadnjih letih praksa v številnih ameriških podjetjih. Toliko bolj, ker se je tečaj delnic tega holdinga letos povzpel le za sedem odstotkov, tako da kaže na najslabše leto v zadnjem desetletju. Analitiki se tudi sprašujejo, zakaj Berkshire Hathaway ni agresivnejši pri prevzemanju podjetij, saj v celoti kakega podjetja ni prevzel od leta 2015. Holding ima sicer deleže v številnih največjih podjetjih, kot so Apple, Bank of America, Coca-Cola, Wells Fargo, American Express in Kraft Heinz.