Interesenti za nakup Telekoma naj bi bili pripravljeni odšteti 140 evrov za delnico Telekoma. Foto: Telekom Slovenije
Interesenti za nakup Telekoma naj bi bili pripravljeni odšteti 140 evrov za delnico Telekoma. Foto: Telekom Slovenije

Zmagovalec volitev, Stranka Mira Cerarja, ne nasprotuje izrecno prodaji Telekoma, češ da je verjetno postopek že predaleč, da bi ga ustavljali. Sindikati pravijo, da bi imela država več finančnih koristi, če bi v lasti obdržala Telekom Slovenije, kot če ga proda, saj Telekom izplačuje visoke dividende.

Finančni analitiki pa trdijo, da bo dividenda že vključena v ceno delnice, država mora paziti le, da ob prodaji doseže čim višjo kupnino. Kakšna cena bi bila sicer pravšnja? In kakšno stanje in prihodnost Telekoma razkrivajo nekateri finančni kazalniki nacionalnega operaterja?

Rusko in nemško zanimanje
Za Telekom naj bi se zanimala ruski MTS in Deutsche Telekom. Zadnji naj bi za delnico ponudil 140 evrov, po tej ceni bi bil Telekom srednje visoko vrednoten. Državni prodajalci in mali delničarji bi morali upati na vsaj 160 evrov za delnico, tako bi bil celoten operater vreden dobro milijardo evrov, država bi dobila slabih 800 milijonov.

"Mislim, da bi bila cena za okoli 160 evrov zelo dobra za delničarje, kar bi bilo več, pa bi bili lahko delničarji zelo zadovoljni," pravi Marko Bombač iz NLB Skladov.

Glede na prihodke je Telekom dobro vrednoten, glede na dobiček pa slabše, kar pomeni, da bo novi lastnik poskušal še iztisniti, kjer lahko, in povečati dobiček. Ima še prostor pri marži, ki zdaj znaša slabih 30 odstotkov denarnega toka, s čimer se Telekom uvršča v spodnjo polovico med primerljivimi operaterji.

Z izboljšavami, torej kleščenjem stroškov, bo novi lastnik hotel doseči tudi višji donos na kapital in sredstva. Po tem kazalniku je Telekom zdaj relativno slab. Več kot polovica primerljivih operaterjev prinaša vsako leto donos, višji od 11 odstotkov kapitala, Telekom pa le dobrih šest odstotkov.

Slovenija plačuje obresti na svoj dolg po skoraj sedem odstotkov, podjetja v njeni lasti pa očitno ne zmorejo primerljivih donosov, zato je bolje, da jih prodamo, komentirajo finančniki. Kako pa je Telekom zadolžen? Ne preveč, pravi Bombač.

"V letih 2008 in 2009, ko je agresivno prevzemal po Balkanu, se je zadolženost kar precej povečala. Vendar je pridno odplačeval dolgove in je danes konservativno zadolžen," opozarja.

Kdor koli bi kupil Telekom, bi imel v rokah solidno podjetje. To ni prezadolženi Mercator. Res pa je, da nad Telekomom visijo tožbe zaradi očitanih zlorab prevladujočega položaja na trgu. In te večstomilijonske tožbe bi lahko nekoliko znižale končno kupnino za Telekom.

Maja Derčar, Radio Slovenija