Marko Kranjec opozarja, da moramo pri varčevanju sodelovati vsi. Foto: Reuters
Marko Kranjec opozarja, da moramo pri varčevanju sodelovati vsi. Foto: Reuters
Banka Slovenije
Žerjav naj bolje utemelji svoje kritike Banke Slovenije. Foto: BoBo
Branimir Štrukelj
Sindikati se očitno ne zavedajo svoje odgovornosti, pravi guverner BS-ja. Foto: MMC RTV SLO

Sindikati uporabljajo zelo pavšalne fraze o izgorelih delavcih in težkih delovnih razmerah in zatrjujejo, da pri njih ni mogoče varčevati, je v intervjuju za Delo povedal guverner Banke Slovenije Marko Kranjec. Dodaja, da taki primeri zagotovo obstajajo, a če se sindikati ne bodo pridružili razmišljanju o varčevanju, nam bo to povedala tujina in ne bomo dobili financiranja.
Pri varčevanju pri otroškem dodatku in porodniškem nadomestilu pa izpostavlja, da je to socialni korektiv in mora biti vezan na premoženjsko stanje posameznika. "Težko bi zagovarjal ukrep, po katerem bi tisti, ki se vozi z mercedesom ali pa ima dve ali tri hiše, hkrati prejemal neko socialno dajatev. Filozofija zmanjševanja teh pravic se mi zdi v takih primerih popolnoma upravičena," argumentira svoje prepričanje.
Plače javnih uslužbencev niso svete krave
Dotaknil se je tudi 15-odstotnega znižanja plač v javnem sektorju. Meni, da gre za kratkoročne žrtve, zato da bi nam bilo pozneje bolje, hkrati pa dodaja, da so se znižanja plač lotili tudi v t. i. perifernih državah in to ni nikakršna posebnost.
"Ja kje pa bi lahko varčevali, če ne v javnem sektorju? V njem je še veliko rezerve," je prepričan in izpostavlja, da je zaposlenih v javnem sektorju vse več, vzporedno s tem pa tudi birokratskih ovir. Strinja se, da tudi javni sektor prispeva k ustvarjanju bruto domačega proizvoda (BDP).
"Proizvodnja neživljenjskih predpisov tudi povzroča delo birokraciji in državljanom in povečuje BDP, vendar ali res hočemo takšno povečanje BDP-ja," se sprašuje. Varčevanje mora biti, in biti mora na pravih mestih, sicer bomo plačevali 14-, 20- ali 25-odstotne pribitke na dolg.
Veljalo bi razmisliti tudi o zvišanju DDV-ja za eno odstotno točko, čaka pa nas tudi zmerno obdavčenje premoženja, kot so nepremičnine. "Vse to bo slej ko prej prišlo na dnevni red, zakaj ni tam že zdaj, pa ne vem. Tu gre verjetno za politične računice, v katere se ne bi želel spuščati," je dejal.
Slabše od Umarja
Za razliko od Umarjeve napovedi o letošnjem 0,9-odstotnem padcu BDP-ja so v Banki Slovenije bolj črnogledi, saj napovedujejo 1,2-odstotni padec. Poleg tega pričakujejo še nadaljnji upad osebne in javne porabe ter vlaganj v osnovna sredstva. Edina svetla točka je neto izvoz, ki se bo povečal za dober odstotek, pri čemer Kranjec opozarja na konkurenčnost in stroške. Povečujejo se tudi vlaganja v opremo v celotnem gospodarstvu, kar kaže na neke znake okrevanja.
Velik kamen okoli vratu pa je veliko število dolgotrajno brezposelnih, kar je posledica še vedno neugodne izobrazbene strukture prebivalstva, v kateri je velik delež nizkokvalificiranih delavcev. Ta pa je posledica dolgotrajnega zanemarjanja razvojnih vprašanj, kar bomo čutili še dolgo. "Smo v velikih težavah, odvisni pa smo od aktivnosti v zunanjem okolju," je povedal.

"Žerjav mogoče ne ve, kaj govori"
O pozivih ministra za gospodarstvo Radovana Žerjava h Kranjčevemu odstopu ta pravi, da mu je Žerjav v zelo splošni in neutemeljeni izjavi pripisal krivdo za nastali položaj v bančnem sektorju.
"In v tujini me sprašujejo, pa kaj je pri vas narobe. Odgovorim jim lahko le, da gospod mogoče ne ve, kaj govori, ali pa da to ni res," je povedal. Ob tem pa je izpostavil, da je prejel pismo pomembnega vlagatelja, ki je izrazil zaskrbljenost nad tako izjavo. Kranjec poudarja, da to pri vlagateljih ustvarja vtis, da imajo ministri boljše ali enako védenje o posameznih primerih kot bankirji.
"Ta odziv ni osamljen, saj v tujini vse to spremljajo. Sam čutim in dobivam vprašanja na sestankih. Mene poznajo in ustvarjajo si mnenje o državi. Posledic pa ministri tudi ne čutijo ali pa mislijo, da to nima nobenih posledic, da je to le tema političnega prepiranja v državi. To je širše družbeno in makroekonomsko vprašanje. Take izjave pa lahko pomenijo marsikaj," posledice takšnih in podobnih izjav pojasnjuje Kranjec.
Kranjec optimističen o bližnji usodi NLB-ja
O dokapitalizaciji NLB-ja je povedal, da je v preteklosti nekajkrat sodeloval pri sestankih, kjer je bilo dogovorjeno, da bo problem dokapitalizacije NLB-ja rešen s pomočjo tujih vlagateljev v treh mesecih.
"Vedno je v končni fazi vstopil državni proračun. Zdaj pa sem optimist, ker se je zamenjala pogajalska skupina in, kot razumem, so tudi tuji investitorji zainteresirani, da vložijo svoj denar, se pa seveda postavlja vprašanje cene," je previdno dodal. Hkrati pa ugotavlja, da če bomo NLB prodali, bomo zanj zdaj iztržili bistveno manj, kot bi lahko sicer.