Promet je upadel tudi v drugih evropskih pristaniščih, a v manjši meri.

Hamburg še vedno velja za četrto največje pristanišče na svetu, a kot pravi profesor logistike na hamburški šoli poslovne administracije Jan Ninnemann, že več let opazuje, kako pomen nemških pristanišč upada, Rotterdam in Antwerpen utrjujeta svoj položaj, dobro gre manjšim pristaniščem, kot je poljski Gdansk. Hamburg pa je predrag. Zakup enega boksa, tako Ninnemann, je v Rotterdammu tudi do 30 odstotkov cenejši kot v Hamburgu.

Podatki so zgovorni: Rotterdam in Antwerpen sta med letoma 2007 in 2021 povečala promet za več kot 40 odstotkov, v Hamburgu pa se je zmanjšal za 12 odstotkov. Težava naj bi bilo tudi to, da v Hamburgu ladijske družbe nimajo svojega fiksnega priveza.

Zakupovanje pravic dostopa do terminalov

Zanimivo je, da si je nedavno Kitajska zagotovila skoraj 25-odstotne koristi enega od privezov v Hamburgu. Nemci to opravičujejo s tem, da so Kitajci pri kontejnerskih pretovorih najpomembnejši partner v Hamburgu. To sicer ni nemška izjema, saj imajo Kitajci zakupljene terminale tudi v Rotterdamu in Antwerpnu, zadnjega pa se denimo uporabljajo tudi Švicarji, ki nimajo dostopa do odprtega morja.

Težava naj bi bila tudi pomanjkljiva finančna podpora nemškim pristaniščem. Vsem skupaj namreč zvezna država letno nameni zgolj 38 milijonov evrov, kar naj bi bilo znatno premalo za njihov razvoj.