Trudimo se pokriti vse svoje obveznosti, trdi Štrajn. Foto: MMC RTV SLO
Trudimo se pokriti vse svoje obveznosti, trdi Štrajn. Foto: MMC RTV SLO
Kaj čaka SCT?

"Ta predpostavka za primer SCT-ja ne drži. Lastniki niso odplačevali svojih kreditov z SCT-jevim denarjem, če pa lahko to kdo dokaže, potem naj to razčisti z gospodom Zidarjem, namesto da to aplicira na SCT, ki nosi veliko družbeno odgovornost," je na vprašanje, ali drži, da so SCT-jevi lastniki za poplačilo svojih posojil jemali denar iz podjetja, odgovoril Stanko Štrajn.
Sprva se je na neposredno vprašanje, ali je posel v Rusiji resničen, poskušal izmotati, a je nato le dejal, da je posel povsem realen, da pa SCT pri njegovi izvedbi potrebuje razumevanje. "SCT ga bo tudi izpeljal, vendar ni nujno, da bomo v tem tudi uspeli, če ne bomo imeli razumevanja državnih institucij, bank in upnikov v postopku prisilne poravnave, ki smo ga z vso odgovornostjo predlagali," je dejal Štrajn.
Zanikal pa je očitke iz anonimke, da posel v Rusiji ne bo imel nobenih multiplikativnih učinkov na slovensko gospodarstvo, s čimer pa se ni strinjal Viljem Pšeničny, sekretar na gospodarskem ministrstvu.
Bukovec: Podizvajalci so na robu
Po besedah Franca Bukovca, predsednika sekcije gradbincev pri OZS-ju, konkretnih številk, koliko je SCT dolžan podizvajalcem, nimajo, so pa številni v težavah. "Izčrpali so lastne vire premoženja, nimajo več rezerv, zdaj pa se je vse ustavilo," je dejal Bukovec. Razlog, da so podizvajalci podpisovali tako slabe pogodbe z SCT-jem, po Bukovčevih besedah leži v tem, da ni bilo dela.
Zato so bili vezani na eno samo podjetje, pogodbe so bile narejene po sistemu "vzemi ali pusti". Po njegovem mnenju sicer potrebujemo velika podjetja, a ne taka s prenapihnjeno vrednostjo premoženja in ki se jih denarno izčrpava.
Ukrepi za gradbince že na vladi
Pšeničny je pojasnil tudi, da so večino ukrepov za gradbeni sektor, ki jih je pretekli mesec obljubljala ministrica Darja Radić, že poslali v vladno proceduro, medtem ko bodo nekatere poslali v bližnji prihodnosti.
Ob tem je Štrajn dodal, da bi morala država po vzoru Nemčije in Avstrije odpreti velike državne gradbene projekte kot ukrep, ki vleče državo iz recesije. "Ne učim države, kaj mora početi, skušam povedati, kaj bi bilo smotrno, da bi slovensko gospodarstvo ostalo konkurenčno," je še dejal Štrajn.

Kaj čaka SCT?