Poslovnih rezultatov Sedej na današnji novinarski konferenci še ni želel razkriti, saj naj bi jih najprej obravnaval svet zavoda. Prav tako ni komentiral, ali se je dobiček v primerjavi z letom 2012 povečal oziroma zmanjšal.

80 odstotkov prodaje so zdravila na recept
Povedal je le, da 80 odstotkov vse prodaje predstavljajo zdravila na recept. LL Grosist, ki je veledrogerist Lekarne Ljubljana, pa je lani dosegel 60 milijonov evrov prodaje.

Širitev na manjše občine
Bolj pa je bil zgovoren o načrtih za letos. Lekarna Ljubljana namerava letos še naprej širiti svoje poslovalnice, med drugim tudi v manjše kraje, kjer oskrba z zdravili ni tako dobra, je povedal Sedejev namestnik Matej Linke. Tako je Sedej z nekaterimi župani že sklenil pogodbo o odprtju lekarne v njihovi občini, medtem ko so z nekaterimi podpisali pogodbo o nameri.

Odpirajo tri poslovalnice
Ne glede na odločitev ministrstva za zdravje glede morebitne spornosti odprtja poslovalnice Lekarne Ljubljana v Postojni, kar bo po vsej verjetnosti vplivalo tudi na nadaljnje širjenje Lekarne Ljubljana, bodo po besedah Sedeja letos zagotovo odprli tri nove poslovalnice. Eno nameravajo odpreti v Ljubljani, prav tako bodo širili svojo dejavnost v Grosuplju, novo poslovalnico nameravajo odpreti tudi v Občini Log-Dragomer.

Noče razkriti vseh lokacij
Drugih lokacij, kamor naj bi se lekarna širila, pa Sedej ni želel razkriti, saj do dokončne odločitve ne želi javno izpostavljati tamkajšnjih županov. Dejal pa je, da se nameravajo širiti tudi na občine, ki ne ležijo tik ob Ljubljani, nekatere pa imajo že svoje lekarne.

Razdelitev dobička - odločitev MOL-a
Lekarna Ljubljana letos za investicije načrtuje sedem milijonov evrov. Sedej si želi, da bi za širitev dejavnosti namenili tudi nerazporejene dobičke LL Grosista iz preteklih let. To bo predlagal tudi ustanovitelju, Mestni občini Ljubljana, ki bo imel zadnjo besedo glede tega.

Tržni delež 22 odstotkov
Tržni delež Lekarne Ljubljana v Sloveniji sicer znaša 22 odstotkov, toliko je po ocenah Sedeja tudi delež prebivalstva, ki ga oskrbuje Lekarna Ljubljana. V prihodnjih petih letih pa bi želel priti na 30 odstotkov, je dodal.

Sedej je danes komentiral tudi dolgotrajni proces na ministrstvu za zdravje pri obravnavi verifikacije v postojnski poslovalnici Lekarne Ljubljana. Ker nadzor od novembra še ni bil opravljen, je tržni inšpektorat tamkajšnji poslovalnici prepovedal opravljanje lekarniške dejavnosti.

Sedej o pristojnosti ministrstva
Sedej opozarja, da je pristojnost ministrstva le ta, da pri odpiranju nove lekarne imenuje komisijo, ki opravi verifikacijo, to je poglobljen tehnični pregled lekarne. Po njegovem mnenju je nemogoče, da bo ministrstvo pri procesu odpiranja lekarne reševalo vsebino težave. Opozoril je, da nikjer v zakonodaji ne piše, da Lekarna Ljubljana ne more odpreti lekarne v Postojni. Pa tudi če je zakonodaja nejasna, jo lahko tolmači oz. razlaga le DZ, je poudaril.

"Najbolj noro pa je, da na območju, kjer deluje javni zavod, koncesionar lahko deluje, drugi javni zavod pa ne. To je incestno razmišljanje," pravi Sedej.

Tržna inšpekcija prekoračila pristojnosti?
Po njegovem mnenju bi ministrstvo za zdravje že zdavnaj onemogočilo odprtje lekarne v Postojni, če bi za to imelo resno podlago. "To, kar delajo zdaj, pa je čisto poniglavo izigravanje," je dejal. Opozoril je tudi, da tržna inšpekcija nima pristojnosti pregledovanja lekarne in da so prekoračili svoje pristojnosti.

Tako napoveduje, da bodo zaščitili svoje interese po vseh legalnih poteh in da bodo "tako ali drugače letele odškodnine zaradi uradniških štosov". Odškodnine bodo terjali od oseb, ne pa od institucij.

Sedaj zanikal lobiranje
Sedej je danes tudi komentiral dopolnilo k 105. členu zakona o zdravilih, ki prepoveduje vertikalno povezovanje v lekarniški dejavnosti, DZ pa ga je v četrtek zavrnil. Zanikal je, da so lobirali v DZ-ju k zavrnitvi tega dopolnila. Trdi, da se nihče iz Lekarne Ljubljana ni sestal s katerim koli poslancem na to temo. So pa želeli sodelovati z ministrstvom za zdravje pri pripravi zakona. Sedej tudi meni, da se bo lekarniška dejavnost na dolgi rok morala liberalizirati.