Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Jure Leben se je sestal z madžarskim podsekretarjem za promet Laszlom Mosoczijem, Madžari pa so bili tudi na sprejemu v Luki Koper. Obisk na ministrstvu sicer ni bil namenjen pogajanjem, ki se bodo uradno začela šele po 6. februarju, če bo tako odločil parlamentarni odbor za zunanje zadeve. Povsem jasno pa je, da se snovalci projekta drugi tir Divača–Koper pripravljajo tudi na scenarij, da bi Slovenija v projektu ostala brez sodelovanja sosednje države.

Z madžarske strani to ni bil visoki obisk, saj je delegacijo vodil podsekretar za promet Laszlo Mosoczi, med drugim pa so ga zanimali predvsem odklonilni toni članov slovenskega parlamenta do madžarskega sodelovanja v projektu 2TDK. "Pogovori so tekli tudi o tem, da določen del slovenske javnosti in politike izraža močno odklonilno stališče do sodelovanja z Madžarsko," je pojasnil državni sekretar Leben in dodal, da so sogovornikom poskušali čim bolje "razložiti, zakaj do tega prihaja, in sicer zaradi slabih izkušenj z večjimi infrastrukturnimi projekti v Sloveniji".

Načrta A in B
Glede pogovorov z Madžarsko je Leben poudaril, da se ne pogovarjajo o prodaji Luke Koper, ne o odpiranju koncesijske pogodbe, ne o poseganju v dejavnost in koncesijsko območje Luke Koper, prav tako Madžarska ne bo lastnica železniške infrastrukture. Napovedal je, da ko bo osnutek meddržavnega sporazuma pripravljen, bo predstavljen na odboru za zunanjo politiko, v DZ-ju in javnosti, poslanci pa bodo na koncu tisti, ki bodo o njem odločali.

"Pri drugem tiru se veliko govori o načrtu B, mi imamo pa jasno zastavljen cilj načrta A, ki ga je potrdila tudi Evropska komisija. Ta je identificirala dva ključna evropska železniška projekta: eden je predor med Nemčijo in Dansko, drugi pa projekt drugi tir," je poudaril državni sekretar. Cilj načrta A je, da se drugi tir začne čim prej graditi skupaj z Madžarsko, s tem pa se razbremenijo slovenski davkoplačevalci. Če bi Madžarska izstopila iz projekta, bi namreč morala Slovenija zagotoviti njen predvideni finančni vložek, in sicer iz proračuna ali drugega vira. Proračuna za leti 2018 in 2019 sta zaprta. To pomeni, da če bi želeli finančni vložek zagotoviti iz proračuna, drugih projektov, kot so tretja razvojna os ali obvoznice, ne bi mogli izvesti.

Bodo Madžari vložili sredstva?
Madžare močno zanima drugi tir, vendar je njihov kapitalski vložek v 2TDK pod ogromnim vprašajem. Zakon o drugem tiru ne velja, dokler ustavni sodniki ne odločijo o referendumski zakonodaji. To pa ni edina ovira. Druga je vprašljiva podpora parlamenta. Sumničenja glede madžarske vloge so tako velika, da bolj predstavljiva postaja možnost, da Slovenija v treh letih primakne še 200 milijonov evrov in postane edina lastnica 2TDK. Če bi se Madžari celo sami umaknili iz projekta, bo treba to upravičiti pred Evropo, ki je že odobrila nepovratna sredstva za projekt. Leben se je o tem pogovarjal z Evropsko komisijo. "Trenutno se še pogajamo, stališče Slovenije pa je, da bi lahko tudi v primeru izstopa strateškega partnerja iz projekta še naprej črpali evropska sredstva," je navedel.

Pogajanja z Madžarsko bodo stekla februarja, če jih bo odobril odbor za zunanje zadeve ali če se Madžari ne bodo prej sami umaknili. Njihova vloga ni nepogrešljiva, bi pa v odsotnosti tujega partnerja 27-kilometrsko tunelsko progo v celoti financirali uporabniki infrastrukture in slovenska država, četudi za ceno uresničitve drugih projektov.