Vsak prvi petek v mesecu tako Wall Street kot Washington nestrpno čakata poročilo ministrstva za delo. Tokratno je potrdilo, da so ameriška podjetja spet pridno zaposlovala - potem ko je bilo februarja 197 tisoč novih služb, jih je bilo prejšnji mesec 192 tisoč, stopnja brezposelnosti pa je pri 6,7 odstotka ostala na petletnem dnu, čeprav je več Američanov vstopilo na trg dela in iskalo zaposlitev. Veseli tudi, da so podatke za januarsko in februarsko rast novih služb popravili navzgor. Gospodarska rast naj bi bila v prvem letošnjem četrtletju po črnogledih scenarijih le 0,6-odstotna, v četrtletju, ki se je začelo 1. aprila, pa skoraj triodstotna.

Borze v New Yorku od rekorda do poloma
Petkovo trgovanje na borzah v New Yorku se je zaradi objave podatkov s trga dela začelo spodbudno. Indeksa Dow Jones (nov zgodovinski mejnik znaša 16.629 točk) in S & P 500 (1.897 točk) sta dosegla novi rekordni vrednosti, a potem se je krivulja obrnila v drugo smer in Dow Jones je bil ob koncu dneva odstotek pod izhodiščem. Indeks Nasdaq je padel celo za 2,6 odstotka. Pocenile so se zlasti biotehnološke delnice (v povprečju za štiri odstotke) in številne tvegane delnice, ki so bile v preteklosti zelo vroče (Netflix, Facebook, Amazon, Tesla), saj se pojavlja dilema, koliko imajo sploh še prostora za rast.

ECB po poteh ameriškega Feda?
Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 (1.352 točk) se je v petek povzpel že deveti dan zapored in dosegel najvišjo raven v zadnjih petih letih in pol. Trgovanje je poživil članek v časniku Frankfurter Allgemeine Zeitung, ki razkriva izračune ECB-ja. Ti kažejo, da bi, če bi Evropska centralna banka letno v okviru programa kvantitativnega sproščanja (QE) odkupila za tisoč milijard evrov obveznic, to povečalo letno inflacijo v evrskem območju od 0,2 do 0,8 odstotne točke. Mario Draghi je po četrtkovi redni seji ECB-ja prvič omenjal možnost nestandardnih ukrepov, torej programa QE, ki ga je po nastanku finančne krize "uporabljal" Fed. S tem ukrepom, ki mu presenetljivo Nemci ne nasprotujejo več, želi ECB preprečiti deflacijo.

Grčija se vrača na obvezniške trge
Grški finančni minister je sporočil, da utegne Grčija kmalu izdati prve dolgoročne obveznice po letu 2010, ko so državo reševali evropske partnerice in Mednarodni denarni sklad. To bi pomenilo velik preobrat, potem ko so v najbolj črnih dneh nekateri prerokovali, da bo Grčija, ki ima v Evropi najvišji dolg (ob koncu lanskega leta je dosegel 175 odstotkov BDP-ja), zapustila evrsko območje. Izdaja obveznic naj bi bila dobro sprejeta, navsezadnje vlagatelji trenutno za desetletne obveznice zahtevajo nekaj več kot šestodstotno letno donosnost, kar je najmanj po letu 2010. Pred dvema letoma je bila donosnost več kot 30-odstotna. Pri Morgan Stanleyju ocenjujejo, da bo morala Grčija za petletne obveznice obljubiti okoli 5,3-odstoten donos, pri triletnih pa 4,2-odstotnega.

Helios prodan, kdo bo naslednji?
Na Ljubljanski borzi je bil teden odličen, saj se je indeks SBI TOP (ob kar 20-odstotni podražitvi Lukinih delnic) povzpel za šest odstotkov in se po skoraj treh letih spet zavihtel nad 750 točk. Vzrok za optimizem so predvsem pričakovanja, da bo vlada pospešila privatizacijo, potem ko je padel nepremičninski davek. In res se je začelo premikati. V četrtek je avstrijski Ring International Holding nakazal kupnino konzorciju prodajalcev Heliosa. Ring, ki je postal 77,93-odstotni lastnik Heliosa, je objavil tudi prevzemno namero za delnice, ki jih še nima v lasti. Mali delničarji lahko po pojasnilih v enem mesecu pričakujejo tudi prevzemno ponudbo, delnice pa bodo lahko prodali po 520 evrov. Trenutna cena je 510 evrov.