Eden od razlogov za počasnejšo rast je upad v nemški avtomobilski industriji. Foto: Reuters

Rast bruto domačega proizvoda (BDP) evrskega območja se je lani v primerjavi z letom 2017, ko je znašala 2,4 odstotka, močno upočasnila. To gre pripisati predvsem negotovostim, povezanim s trgovinsko vojno med ZDA in Kitajsko ter brexitom, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Območje z evrom je po oceni evropskega statističnega urada Eurostat lani doživelo 1,8-odstotno gospodarsko rast, v celotni Evropski uniji pa je bila ta 1,9-odstotna.

Počasna rast na stari celini ob koncu leta je precejšnje razočaranje. "Gledano širše je šlo za precej žalosten konec leta ... in obeti za prvo četrtletje letos niso nič boljši," je za AFP ocenil ekonomist družbe Capital Economics Andrew Kenningham.

V zadnjem lanskem četrtletju je gospodarska rast tako v EU-ju kot v evrskem območju ostala približno enaka kot v tretjem četrtletju. V primerjavi z letoma 2017 in 2018 pa se je gospodarska rast v zadnjem tromesečju upočasnila ‒ v območju evra z 1,6 odstotka na 1,2 odstotka, v celotnem EU-ju pa z 1,8 odstotka na 1,5 odstotka.

Gospodarstva Nemčije, Francije in Italije se manjšajo

Vsa večja evrska gospodarstva se ohlajajo. Nemško je lani po prvi oceni nemškega statističnega urada Destatis poraslo po 1,5-odstotni stopnji, potem ko je v letih 2016 in 2017 imelo 2,2-odstotno rast. Rast je najpočasnejša v zadnjih petih letih.

Prav tako je počasnejša francoska gospodarska rast, k čemur je prispeval tudi kaos, povezan s protesti rumenih jopičev. Francoski BDP se je po oceni tamkajšnjega statističnega urada Insee lani okrepil za 1,5 odstotka, kar je bilo 0,8 odstotne točke pod rastjo iz leta 2017.

Italija v recesiji, Conte miri

Istat je padec italijanskega gospodarstva pripisal tudi ribolovnemu sektorju. Foto: EPA

Skrbi vzbuja Italija, ki je v zadnjem lanskem četrtletju zašla v recesijo. Obseg njenega BDP-ja se je po 0,1-odstotnem padcu v tretjem četrtletju v zadnjem trimesečju znižal za 0,2 odstotka, je sporočil italijanski statistični urad Istat.

Najnovejši podatki pomenijo močan pritisk na populistično vlado tretjega največjega evropskega gospodarstva, ki je oblast prevzela junija lani s predvolilnimi obljubami predvsem o krepitvi pomoči najrevnejšim, že decembra pa je, da je pod streho spravila proračun in pomirila finančne trge, morala oklestiti zelo ambiciozne in drage cilje.

Istat je sporočil, da so na padec gospodarstva vplivali kmetijski, gozdarski, industrijski in ribolovni sektor, medtem ko zvišanje izvoza ni moglo nadomestiti primanjkljajev, poroča BBC.

Italijanski premier Giuseppe Conte je krivdo za stanje pripisal upočasnjevanju gospodarstva v najpomembnejših trgovinskih partnericah, kot sta Kitajska in Nemčija. Ob tem je pomiril: "Obstajajo znaki, da bo gospodarstvo okrevalo v drugi polovici leta."

IMF znižal napoved rasti

Mednarodni denarni sklad (IMF) je pred desetimi dnevi znižal napoved gospodarske rasti za evrsko območje za letošnje leto. Rast naj bi tako letos dosegla 1,6 odstotka ali 0,3 odstotne točke manj od predhodnih napovedi. Za prihodnje leto IMF ostaja pri napovedani 1,7-odstotni rasti.