Sindikati so želeli večji, delodajalci pa manjši dvig od ministričinega predloga, ki je nato obveljal. Foto: Reuters

Ministrica za delo Anja Kopač Mrak je pred četrtkovo sejo vlade izrazila obžalovanje, da sindikati in delodajalci niso dosegli dogovora o višini dviga minimalne plače. "Minimalna plača je tista točka, kjer najtežje dosežemo dogovor, pa bi bilo morda najbolj potrebno, da presežemo razlike," je dejala.

Prepričana je, da 4,7-odstotno zvišanje minimalne plače ne bo ogrozilo slovenskega gospodarstva. Realno bodo stroški delodajalcev narasli za tri odstotne točke, vendar glede na gospodarsko rast in razmere meni, da je prav, da se najnižji prag plač dvigne. "Gre za dostojno delo, in ne socialni prejemek," je poudarila.

Sindikati želeli več, delodajalci pa manj
Z ministričinim predlogom se niso strinjali niti sindikati niti delodajalci. Ti bi po prvotnem predlogu plačo dvignili za 1,7 odstotka, kolikor je lani znašala inflacija, sindikati pa za 6,2 odstotka.

Na seji Ekonomsko-socialnega sveta pretekli teden so se nato dogovorili, da bodo poskušali sindikati in delodajalci do torka oblikovati skupni dogovor o višini dviga. Soglasja glede dviga na seji namreč niso dosegli.

Obveljal ministričin predlog
Kopač Mrakova, ki je rok nato podaljšala do srede, je napovedala, da bo morebiten dogovor spoštovala. Če ga stranema ne bo uspelo doseči, pa bo zagovarjala svojega. Delodajalci so svoj predlog v pogajanjih s sindikati zvišali na 3,5 odstotka, sindikati pa očitno vztrajali pri prvotni zahtevi, tako da je obveljal ministričin predlog.

Po zakonu o minimalni plači višino minimalne plače za posamezno leto določi resorni minister po predhodnem posvetu s socialnimi partnerji. Višina mora biti v uradnem listu objavljena do konca januarja posameznega leta, velja pa za delo za polni delovni čas od 1. januarja.