Foto: BoBo
Foto: BoBo

Kaj pravzaprav je digitalna oziroma mobilna denarnica, kaj vse omogoča in kako deluje? Mobilna denarnica je ime za aplikacijo na pametni napravi, kjer imamo digitalizirane plačilne kartice. Z njimi lahko plačujemo na tistih prodajnih mestih, kjer je znak za brezstično plačevanje. Telefon oziroma pametno napravo samo odklenemo, prislonimo k terminalu in plačamo. Večina naprav že samodejno opravi avtentikacijo, tako da tudi pri plačilu višjih zneskov ni treba vtipkati številke PIN bančne kartice. Mobilno denarnico lahko uporabnik na svojo pametno napravo prenese iz spletnih trgovin, kot sta Google Play ali App Store.

Obstaja več različnih ponudnikov mobilnih denarnic

Skupna lastnost vseh mobilnih denarnic je možnost plačevanja z bančno kartico s telefonom. Nekatere aplikacije ponujajo tudi druge funkcionalnosti. Apple Pay lahko potrošnik uporablja za plačevanje na spletu, mobilna denarnica Nove Ljubljanske banke pa ima vključen Flik, ki je pri večini drugih bank samostojna aplikacija za pošiljanje denarja med posamezniki.

Mobilna denarnica ni enako kot mobilna banka

Pogosta napaka med potrošniki je, da mobilno denarnico enačijo z mobilno banko, vendar sta to dve različni aplikaciji. Z mobilno denarnico postane pametni telefon naprava za plačevanje, v mobilni banki pa lahko plačujemo položnice, nakazujemo denar in upravljamo kartice. Pri mobilni denarnici je plačilo opravljeno takoj, pri mobilni banki pa glede na urnik dela v banki.

Več o mobilnih denarnicah pa tudi o tem, kako se lahko uporabnik zaščiti pred zlorabami v oddaji Koda ob 18.05 na Prvem programu Televizije Slovenija.

Mobilna denarnica je sicer varna za uporabo, a previdno!

Prav mobilna denarnica je postala v zadnjem letu eden glavnih ciljev tako imenovanih phishing napadov. Napadalci pri tem po elektronski pošti ali SMS-sporočilu pošljejo povezavo v imenu banke, ki nato uporabnika vodi na lažno spletno stran, ki zahteva vpis telefonske številke, davčne številke, enkratne kode iz sporočila SMS in številke PIN bančne kartice. Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT je lani obravnaval 1432 tovrstnih primerov.