Mramor je prepričan, da možnosti za dvig davkov ni več. Foto: BoBo
Mramor je prepričan, da možnosti za dvig davkov ni več. Foto: BoBo
Po letih brezglavega kreditiranja so bančniki zdaj zavili v drugo skrajnost. Foto: BoBo


"Banke imajo zdaj res veliko kapitala, nimajo pa nikakršne motivacije, da bi ta denar posredovale gospodarstvu ... Država bi morala najprej s spremembo insolvenčne zakonodaje zagotoviti, da se podjetja, ki so vredna več delujoča kot mrtva, lahko zaščitijo pred interesi lastnikov in posamičnih upnikov ter učinkovito razdolžijo," je povedal za Večerovo prilogo V soboto.
Po njegovem mnenju pa bi morali podjetjem pomagati tudi s ponovnim aktiviranjem garancijske sheme. "Banke čakajo, ker se noben bančnik ne upa podpisati pod skoraj nobeno posojilo. Zaradi gonje proti bančnikom, iskanja krivcev in še česa smo ustvarili v bankah pravo psihozo. Zato pameten bankir ne bo dal posojila," je prepričan.

Spet pomoč davkoplačevalcev
Država bi zato morala pomagati z aktiviranjem garancijske sheme, meni ekonomist. Slovenija je garancijske sheme, vredne 12 milijard evrov, na začetku krize že imela, a se niso pretirano izkazale. Po Mramorjevih navedbah je bilo napačno, da je banka dobila kvoto, nihče pa od nje ni zahteval, da jo mora porabiti.

"Vsekakor bi bilo dobro, če bi poskusili z njimi motivirati banke k dajanju posojil, za katerimi stoji garancija države, bi lahko zmanjšali tudi psihozo v bankah," je ocenil. Ovira pri tem je le to, ali bi jih Evropska komisija odobrila. "Ker si je s podobno shemo pomagala Nemčija, bi bilo najbrž to mogoče tudi pri nas," je ocenil.
Brez sprememb ne bo nič
Hkrati pa je opozoril tudi na primerno podjetniško okolje. "Že kar dolgočasno mi je ponavljati, da nas vlečejo nazaj administrativne ovire. In seveda nemenjalni sektor, od komunale do elektrogospodarstva in drugih," je znova izpostavil. Prav tako za višanje davkov v Sloveniji ne vidi več možnosti.
Vse pa je odvisno tudi od gospodarske rasti. "Če nam jo bo uspelo pognati, bo pritisk na zmanjševanje javne porabe manjši. Kratkoročno pa je pri davkih vprašanje, kaj bo z nepremičninskim davkom. Če bo na ustavnem sodišču razglašen za neustavnega, ga bo morala vlada verjetno nadomestiti z drugim," je še menil in potrdil, da najbrž s kriznim davkom.