Glede usode pokojninske reforme, zdravstvene blagajne, kjer je poraba največja, reformam pa nasprotujejo vsi, je Mramor dejal, da  je precej razočaran, saj je bil letos čas, da bi se vse zakonske in podzakonske spremembe v dogovoru s socialnimi partnerji sprejele in bi se raven javnih izdatkov znižala. Foto: MMC RTV SLO/Ksenja Tratnik
Glede usode pokojninske reforme, zdravstvene blagajne, kjer je poraba največja, reformam pa nasprotujejo vsi, je Mramor dejal, da je precej razočaran, saj je bil letos čas, da bi se vse zakonske in podzakonske spremembe v dogovoru s socialnimi partnerji sprejele in bi se raven javnih izdatkov znižala. Foto: MMC RTV SLO/Ksenja Tratnik
Koliko bo prihranila država?

Mramor, ki je v Odmevih komentiral predvsem proračun, ki ga je za prihodnje leto ta teden sprejela vlada, je dejal, da je s celostnega vidika znižanje primanjkljaja za en odstotek BDP-ja prihodnje leto nujen, saj se nam zadolženost v tujini hitro povečuje. Pred krizo smo začeli z zadolženostojo v okviru 20 odstotkov, zdaj smo na 35 odstotkih, posledice take zadolžitve pa je tudi znižanje bonitetne ocene. "Slovenija si takšne zadolžitve, kot jo kot najvišjo mogočo opredeljuje pakt stabilnosti in rasti (60 odstotkov), ne more privoščiti."

O dokapitalizaciji NLB-ja je dejal: "Mislim, da zdaj ni več čas, da bi se politiziralo okoli tega, koliko naj bodo dokapitalizirane banke. Vemo, da imamo nove predpise, basel3, hkrati vemo, da se znižuje boniteta naših bank, kar zvišuje obrestne mere, ob tem se otežuje dostop bank do posojilnih trgov in tu je treba takoj reagirati in dokapitalizirati NLB." Kakšen obseg je pravi, Mramor težko odgovori, je pa dejal, da bo vsekakor moralo priti do soglasja Banke Slovenije in lastnikov.

"Treba bi bilo že prej omejiti javne izdatke"
Na vprašanje, ali je fiksacija plač, pokojnin in socialnih transferjev res najboljši način varčevanja, je nekdanji minister za finance dejal, da bi bilo zagotovo treba že v času prejšnje vlade bistveno manj povečevati državni aparat in izdatke na splošno. "Vemo, da so bila v preteklosti ta povečevanja izjemno velika in bi jih bilo treba vzdrževati na neki ravni."

"Samo lani smo izgubili en odstotek BDP-ja, kar pomeni, da imamo toliko manj storitev, dobrin, blaga, ki ga imamo na razpolago. In ne moremo si v takšnih razmerah privoščiti, da povečujemo še za odstotek ali dva odstotka BDP-ja za javne izdatke."

"Letos je bil čas za pokojninsko in druge reforme"
Glede usode pokojninske reforme, zdravstvene blagajne, kjer je poraba največja, reformam pa nasprotujejo vsi, je Mramor dejal, da je precej razočaran, saj je bil letos čas, da bi se vse zakonske in podzakonske spremembe v dogovoru s socialnimi partnerji sprejele in bi se raven javnih izdatkov znižala. "Vidimo, da je to zelo težko narediti, kljub temu pa imamo pred sabo pokojninski zakon, ki bo celo nekoliko znižal izdatke leta 2011."

Na vprašanje, ali je v proračunu za prihodnje leto premalo investicij, je Mramor odgovoril, da je proračun z vidika samih investicij v gospodarstvu na ravni, ki so normalne za razvoj, glede drugih struktur pa ni pridobil primernih podatkov, da bi proračune lahko primerjal med sabo.

Zanikal je navedbe, da se izboljšanje položaja Nemčije ne pozna tudi v Sloveniji. "Tudi Sloveniji gre trenutno na bolje, v drugi četrtini je BDP narasel za 2,2 odstotka in ta odraz boljšega položaja v Nemčiji se je poznal. Izboljšanje pri trgovinskih partnericah se pri nas pozna."

"Slovenija v težavah bo plačala kazen državam, ki ne bodo imele težav"
Na vprašanje, kaj meni o grožnji Bruslja, da bo Slovenija plačala kazen, če ne bo bolj varčevala, je dejal, da bo to Slovenija plačala, če bo imela težave, tistim državam, ki ne bodo imele težav. Ukrepi, ki so kaznovalne narave, niso tako učinkoviti kot tisti, ki so preprečevalne narave, zato bi se morala Evropska komisija osredotočiti na te. Kaznovalni ukrepi so namreč prepozni, je še dejal nekdanji minister za finance.

Koliko bo prihranila država?