Tehnološke delnice so velike zmagovalke letošnjega leta. Amazonove so se podražile za več kot 70 odstotkov, tržna kapitalizacija podjetja znaša že 1,6 bilijona dolarjev. Foto: Reuters
Tehnološke delnice so velike zmagovalke letošnjega leta. Amazonove so se podražile za več kot 70 odstotkov, tržna kapitalizacija podjetja znaša že 1,6 bilijona dolarjev. Foto: Reuters

Delniški indeksi v zadnjih tednih pred božičem pogosto pridobivajo, vprašanje pa, ali bo tudi letos tako, saj je bilo že novembra opaziti morda celo pretiran optimizem, potem ko sta Pfizer in Moderna razvila učinkovito cepivo. Glavna skrb je povezana z epidemijo, ki ne popušča. Evropske vlagatelje dodatno "jezita" negotovost, povezana z brexitom, in vse močnejši evro (zanj je treba plačati več kot 1,21 dolarja, kar je največ po aprilu 2018). V ponedeljek in torek dopoldne je bilo tako na finančnih trgih opaziti nekaj negotovosti, a včeraj so šli na koncu newyorški indeksi spet v rekordne višave. Širši S & P 500 je prvič presegel 3.700 točk. Pri družbi BlackRock, največjem upravljavcu premoženja na svetu, vlagateljem za naslednje leto priporočajo večjo izpostavljenost do delniških naložb. Prepričani so, da bo s koncem epidemije svetovno gospodarstvo doživelo velik razcvet, centralne banke pa bodo pri tem še naprej vodile politiko ničelnih obresti.

Frankfurtski DAX30 je v torek pri 13.278 točkah ostal skoraj nespremenjen. Zaupanje vlagateljev v nemško gospodarstvo je decembra zaradi odkritja cepiva močno poraslo. Indeks konjunkturnih pričakovanj Zew je v primerjavi z novembrom poskočil za 16 točk, na 55 točk. Analitiki so pričakovali precej nižjo rast (na 46 točk). Foto: Reuters
Frankfurtski DAX30 je v torek pri 13.278 točkah ostal skoraj nespremenjen. Zaupanje vlagateljev v nemško gospodarstvo je decembra zaradi odkritja cepiva močno poraslo. Indeks konjunkturnih pričakovanj Zew je v primerjavi z novembrom poskočil za 16 točk, na 55 točk. Analitiki so pričakovali precej nižjo rast (na 46 točk). Foto: Reuters

Value-investitorji pod pritiskom
Da so tehnološke delnice velike zmagovalke letošnjega leta, je že jasno. Tesline so na primer pridobile osupljivih 670 odstotkov, Amazonove 70. Medtem vse bolj bledi čar t. i. value-investiranja, ki temelji na analizi poslovnih bilanc in kupovanju fundamentalno podcenjenih delnic. Ta model vlaganja je že pred 2. svetovno vojno utemeljil Benjamin Graham v knjigi Modri investitor, svetovno slavo pa je s to filozofijo vlaganja seveda požel milijarder Warren Buffett. Težava, kot piše The Economist, je v tem, da je v zadnjem desetletju ta koncept prinašal slabe rezultate. Kdor je v value-delnice pred 10 leti vložil en dolar, ima danes le 2,5 dolarja, medtem ko je trg kot celota pri 3,45 dolarja in pri 4,65 dolarja, če iz izračuna vzamemo value-delnice. Industrija upravljanja premoženja je pod velikim pritiskom, strategije, ki so vedno prinašale rezultat, tokrat ne delujejo.

Večja vloga neopredmetenih sredstev in eksternalij
Seveda se lahko hitro zgodi preobrat, tako kot na prelomu stoletja, ko so imeli med letoma 1998 in 2000 value-vlagatelji slabe rezultate, nato pa je prišel pok balona pikakom podjetij in stvari so bile kar naenkrat videti drugače. Predvsem morajo value-vlagatelji upoštevati dve koreniti spremembi v svetovni ekonomiji. Pri prvi spremembi gre za vse večjo vlogo neopredmetenih sredstev v bilancah podjetij (v ZDA pomenijo že tretjino naložb), pri drugi pa vse večjo pomembnost eksternalij, stroškov, za katere je podjetje odgovorno, vendar zanje noče plačevati. Po današnji doktrini bi se moral tako vsak value-investitor založiti z delnicami avtomobilskih in naftnih podjetij, katerih prihodnost pa je odvisna tudi od njihovega velikega ogljičnega odtisa. Z vse večjo regulacijo bodo ti stroški še večji. Skratka, če je Graham pred skoraj 100 leti zapisal, da je stari način vlaganja postal neuporaben, se zdi, da je zdaj spet prišel čas za nadgradnjo.

Kriptovalute, torek ob 21.30tedenska spremembatečaj v USD
bitcoin-0,52 %18.822
ether-3,65 %573
XRP-7,26 %0,575
litecoin-11,1 %78,6
bitcoin cash-7,87 %271,7
chainlink-8,57 %

12,54

Naložbe v kriptovalute so podobne življenju v zgodnjih dneh zlate mrzlice v petdesetih letih 19. stoletja.

Wells Fargo

Na Wall Streetu se trguje tudi z vodo
Cena nafte brent, ki se je novembra zvišala kar za 26 odstotkov, se je nekoliko odmaknila od meje 50 dolarjev, tokrat bolj zaradi povpraševanja. Kalifornija se je odločila za strožje ukrepe, podatki pa kažejo, da je ameriška poraba goriva med prazničnim koncem tedna ob zahvalnem dnevu zdrsnila na najnižjo raven v več kot 20 letih. Kar je bila v 20. stoletju nafta, naj bi v 21. stoletju postala voda. CME Group, največji ponudnik izvedenih finančnih instrumentov, je v ponedeljek svoji paleti raznoraznih surovin, kot so nafta, baker in zlato, dodal še – vodo. S terminskimi pogodbami na vodna zajetja v Kaliforniji se bodo večji porabniki (kmetje, elektrarne, velemesta) lahko zavarovala za vse številčnejše naravne katastrofe, seveda pa poravnava ne bo potekala v obliki fizične dostave, ampak bo prišlo do denarne poravnave.

Kriptovalute: zatišje pred novim viharjem?
Na trgu kriptovalut je bilo v zadnjem tednu dogajanje kar mirno in rahlo negativno, potem ko je bitcoin 1. decembra pri 19.920 dolarjih postavil nov rekord. Podatki kažejo, da so institucionalni vlagatelji v tednu do 7. decembra v kriptovalute vložili 429 milijonov dolarjev, kar je druga največja vsota do zdaj, nižja le od enega od novembrskih tednov (468 milijonov). Upravljavci premoženja trenutno že upravljajo kriptovalute v skupni vrednosti 15 milijard dolarjev. V ponedeljek je investicijski oddelek ameriške banke Wells Fargo v svojem poročilu precej pozornosti posvetil bitcoinu in med drugim zapisal: "Naložbe v kriptovalute so podobne življenju v zgodnjem obdobju zlate mrzlice v petdesetih letih 19. stoletja."